Sonce sije tudi za modrimi zidovi
Bivanje v bolnišnici ni za nikogar prijetno, še posebej pa je lahko stresno za otroke. Da bi jim čas čim hitreje mineval, so že pred 40 leti v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca organizirali šolo in vrtec, ki delujeta v okviru šempetrske OŠ Ivana Roba. Osnovno vodilo je ustvariti čim bolj sproščujoče okolje za hitro ozdravitev, poudarjajo vzgojiteljici in učiteljici.
ŠEMPETER > Ko se je pediatrični oddelek leta 1976 preselil iz stare bolnišnice v novo, se je pokazala potreba po dodatni pomoči otrokom, ki so na zdravljenju. Tako so v šolskem letu 1976/77 organizirali bolnišnična šolo in vrtec. Danes učence devetletke poučujeta Karmen Žigon in Andreja Krumberger, ki pomagata tudi srednješolcem. Za predšolske otroke pa skrbita vzgojiteljici Sonja Boltar in Nives Velikanje. Delo učiteljic in vzgojiteljic se nenehno prepleta in dopolnjuje.
Za bolnišničnimi zidovi se dogajajo stiske in težkih trenutkov je veliko. Pa vendar tudi v bolnišnične sobe posije sonce. Velikokrat takrat, ko otroci odkrijejo, da sta v bolnišnici vrtec in šola. Ko ju pobliže spoznajo, ugotovijo, da sta nekoliko drugačna kot tista, ki ju obiskujejo, ko so zdravi.
Učenje ob postelji
Delo v bolnišnični šoli potega v manjših skupinah, velikokrat je individualno. “Učna ura ni omejena na običajnih 45 minut, pač pa je prilagojena zdravstvenemu stanju otroka. Za mobilne učence poteka pouk v učilnici v 9. nadstropju, za ostale pa v sobah ob bolniških posteljah,” razlaga učiteljica Andreja Krumberger. Karmen Žigon pa pristavlja: “Da bi učenci ostali v stalnem stiku s snovjo matične šole, učiteljici kontaktirava z njihovimi učitelji. Po potrebi učenčevo znanje preverjava in ocenjujeva, Ocene posredujeva razrednikom matičnih šol.”
Tudi delo v bolnišničnem vrtcu poteka v manjših skupinah, velikokrat je individualno. “Otrokom, ki jim je dovoljen obisk vrtca, se tu odpre nov svet. Igralnica je polna igrač, prostor je velik, prijeten in obsijan s soncem. Otroci ustvarjajo, se igrajo in velikokrat pozabijo, da so v bolnišnici,” pravi vzgojiteljica Nives Velikanje. “Glede na bolezen in trenutno psihično stanje otroka se odvijajo najrazličnejše dejavnosti, ki potekajo v sodelovanju s starši. To vpliva na otrokovo sproščenost in boljše počutje. Vse to vodi k hitrejšemu okrevanju,” dodaja Sonja Boltar.
Zanimivi obiski preganjajo dolgčas
Pedagoške delavke se trudijo, da se otroci za modrimi zidovi ne bi dolgočasili. Tako jih obiščejo glasbeniki, gledališki igralci, čarodeji, lutkarji, pravljičarji in drugi. Z otroki in njihovimi starši obeležujejo spominske dneve in praznike, v najrazličnejših delavnicah pa dajejo domišljiji prosto pot.
“Da bi otrokom zagotovili najboljše pogoje za hitro ozdravitev, sodelujemo pedagoške delavke z zdravstvenim osebjem pod vodstvom predstojnika Rubena Bizjaka. Pri našem delu pa je odločilnega pomena podpora ravnatelja Primoža Hvale Kamenščka in pomočnice ravnatelja za vrtce Matejke Kandus ter ostalih delavcev, ki nam stojijo ob strani,” poudarjajo učiteljici in vzgojiteljici iz bolnišničnih šole in vrtca.
40. rojstni dan so pred dnevi proslavili s slovesno prireditvijo v telovadnici OŠ Ivana Roba in razstavo 120 fotografij, utrinkov iz šole in vrtca na pediatriji od začetkov do danes, in likovnih ter literarnih izdelkov otrok na zdravljenju. Ker si želijo, da bi njihovo delo spoznalo čim več ljudi, že načrtujejo, da bi razstavo predstavili še v bolnišnični avli.
ALENKA OŽBOT
