Sosedje CERO nočejo še ene deponije

SEVERNA PRIMORSKA > Hkrati imajo v nekaterih občinah pomisleke nad tem, ali je vredno sodelovati v projektu, in kot da še to ni dovolj, je severna Primorska v minulih dneh ostala brez zadnjega legalnega prostora za odlaganje mešanih odpadkov.

V minulih dneh je tudi odlagališče smeti v Stari Gori dočakalo enako usodo kot ostala na severnem Primorskem (in še kje po Sloveniji). Tam se ne sme več odlagati mešanih komunalnih odpadkov, kar se bo sicer lahko spremenilo, ko bodo za deponijo dobili IPPC okoljevarstveno dovoljenje. Potem naj bi to smetišče uporabljali do konca leta 2015, nakar naj bi, kot je znano, v Stari Gori odprl vrata CERO. A zgodba še zdaleč ne bo tako enostavna, kajti znova se zapleta. In to na “dveh frontah”

Sosedje: Vsaj deponije na deponijo ne

Eno fronto so lani odprli krajani Stare Gore, stanujoči blizu odlagališča. Tega od najbližjih hiš ločuje vsega nekaj sto metrov, če se bo uresničil CERO, pa “se nam bo deponija samo približala,” pravi Januša Kokot. Je ena od članic in članov posebnega odbora Starogorcev, ki so ga oblikovali lani, potem ko so postali bolj pozorni na snovanje dokumentacije za CERO. Prej so postopke zamudili, priznavajo, a dodajajo, da na primer niso vedeli, kdaj bo razgrnjen podrobni načrt za CERO.

Lani poleti pa je bilo moč dajati pripombe na dokumentacijo za izdajo okoljevarstvenega soglasja k projektu regijske predelovalnice mešanih odpadkov. Dali so pripombe na zajeten šop ”papirjev”. Toda ... “Odgovorili so nam, da center na okolico ne bo vplival”, razlagajo Kokotova in drugi krajani. Hkrati so se organizirali in stopili v stik z odgovornimi v upravi občine, nazadnje pa jih je več podalo zahtevo, da jim država prizna status udeležencev v postopku izdaje soglasja.

Sicer so pridobili čas, kajti soglasja Mestna občina Nova Gorica še danes nima v rokah. A ne kaže, da bodo ljudje na tej stopnji kaj dosegli. Najprej je njihove zahteve zavrnila oziroma zavrgla Agencija za okolje, ki vodi ta postopek, v minulih dneh pa so začeli po besedah Kokotove prejemati odgovore resornega ministrstva na pritožbe nad sklepi agencije. Rezultat je enak in razlog tudi.

A razlagam se čudijo, saj jih država ne usliši zato, pravijo, ker da niso v vplivnem območju bodočega CERO. Pri tem pa sogovorniki poudarjajo, da vplivno območje v nasprotju z vsako logiko seže le do mreže CERO.

Kako je bivati poleg odlagališča

“Po 40 letih sobivanja z odlagališčem dobro vemo, kaj to pomeni in kakšne vplive moramo prenašati. Nihče nas ne bo prepričal, da v bodoče ne bo vplivov na okolico,” skupno mnenje rojakov povzema Kokotova. In v srečanjih, ki so jih od lanske jeseni imeli z odgovornimi za projekt CERO v Novi Gorici, so večkrat povedli, kaj jih tare.

Če strnemo, imajo z zdajšnjim odlagališčem preveč slabe izkušnje. Poudarjajo, da z deponije nenehno zaudarja, da v okolico veter odnaša smeti, da so izcedne vode vse prej kot očiščene in onesnažujejo potok Lijak, da na odlagališče pripeljane odpadne azbestne plošče ležijo kar razmetane in polomljene na površju, suhe in nezasute, zato lahko zračni tokovi s teh kupov v okolje odnašajo nevarna vlakna. Potem so tu hrup strojev, ki delajo na deponiji, odmiranje gozda v okolici, vse višje odlagalno polje ...

Trditve dokazujejo s fotografijami in poudarjajo, da se zgodba ponavlja. Ko opozorijo na težave, se sicer razmere popravijo, a potem se kmalu ponovijo malomarnosti. In nadvse razočarani so nad okoljsko inšpekcijo, ker naj naj nikakor ne bi ukrepala.

Bo mar staro izginilo?

Ker bo CERO zgrajen nad zdajšnjo deponijo, sosednje močno dvomijo, da se slabi učinki na okolico ne bodo seštevali. A kot poudarjajo, dokumentacija za izdajo okoljevarstvenega soglasja k centru tega ne upošteva. In kot pravijo, ima kup pomanjkljivosti, začenši s tem, da moč in smeri vetrov na tem delu Stare Gore opredeljuje na podlagi deset let starih podatkov z merilne postaje v Biljah in da nikakor ne upošteva razvrednotenje hiš v okolici deponije. Novo odlagalni polje je začrtano še bližje hišam od zdajšnjega, predvideno je, da bodo posekali hektarje dreves v okolici, ki zdaj služijo kot pregrada in še bi lahko naštevali.

Sosedje načrtovanega CERO, ki med drugim poudarjajo, da se za svoje zdravje in imetje borijo sami, brez podpore krajevne skupnosti, preprosto nočejo vež živeti od odlagališču odpadkov. Kajti ne verjamejo, da bo boljše, in menijo, da so podlage za okoljevarstveno soglasje “šlamparija”. Sicer bi za novo sosedo sprejeli “tovarno” za predelovanje mešanih odpadkov, nikakor pa ne tudi nove deponije vrh stare, in to take za vso regijo.

Pa se nam splača?

Obenem pa se Starogorci sprašujejo, ali bodo povrh vsega še izgubili sogovornika, če bo CERO upravljalo javno podjetje s 13 ustanoviteljicami. To pa je že druga fronta, ki so jo v zadnjem obdobju odprle nekatere občine na severnem Primorskem oziroma nekateri sveti občin, ko so na mize dobili odlok o ustanovitvi podjetja. Spomnimo, da je država v začetku leta župane opozorila, da ga morajo oblikovati čim prej.

Vendar svet Občine Idrija, denimo, odloka ni podprl, ampak je obravnavo preložil. “Mi se gremo eno zadevo, v kateri ne operiramo z nobenimi številkami, razen s 45 milijon evrov. Koliko bo cena odpadkov, pa je problem,“ glavni dvom, razlaga župan Bojan Sever. Kot dodaja, sicer operirajo z vrednostjo 102 evrov na tono odpeljanih odpadkov, a še vedno ne poznajo podrobnosti,

Dogovorili so se, da bo Komunala pripravila preliminarno oceno, koliko bodo občane stali odpadki, če bi jih odvažali v Staro Goro.

“Kajti ali bo naložba stala 45, 30 ali pa le 15 milijonov, je velika razlika. In vsi so se ustrašili, da bodo cene ravnanja z odpadki podivjale,” pravi Sever, ki dodaja, da je treba imeti rezervne scenarije. Hkrati dvomi, da so CERO racionalno zasnovali. Meni, da je prevelik za samo 13 občin, da bo naložbo predraga, da bo cena na tono precej višja, pa tudi javno podjetje lahko občine še dosti stane.

AMBROŽ SARDOČ

Občine so začele dvomiti, da bo skupno ravnanje s smetmi poceni