Splačalo bi se, če bi odplake šle k sosedom

BUKOVICA > Svetniki Občine Renče-Vogrsko so dobili primerjavo ovrednotenih šestih možnih različic urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda s tega območja, kjer jih ustvarijo za 5574 tako imenovanih populacijskih enot. Kajti če ne kmalu, kot bi to zahteval zdajšnji operativni program države, bo najbrž nekoč treba nadomestiti greznice z infrastrukturo, ki bolje očisti odplake.

Odplake bi ostajale pri hišah, tekle v Renče, Bilje, Vrtojbo

Omenjenih šest rešitev sta predstavila Mitja Gorjan iz družbe Vodovodi in kanalizacija, ki upravlja komunalne napeljave na ožjem Goriškem, in projektant Valdi Černe. Vse predvidevajo, da si bodo v majhnih zaselkih in v hišah na samem ljudje morali postaviti male čistilne naprave. Razlike pa so v predlogih, kaj narediti v večjih vaseh.

Po prvih dveh različicah bi kanalizacijo s čistilno napravo gradili ali v Renčah z nekaj okoliškimi zaselki vred ali zgolj v ožjem delu Renč. V Bukovici, Volčji Dragi, na Vogrskem in drugod bi gradili male čistilne naprave. Ostale štiri rešitve pa predvidevajo, da bi v vseh štirih vaseh zgradili kanalizacijsko omrežje in ga priklopili ali na štiri manjše nove čistilne naprave, na eno večjo za vso občino, na obstoječo v Biljah, ki bi jo morali nadgraditi, ali pa kar na nastajajočo centralno napravo pri Vrtojbi.

Ceneje zgrajeno ni nujno najcenejše

Kot sta povedala Gorjan in Černe, so pri vseh rešitvah na grobo ocenili, koliko bi stala gradnja sistema in kolikšni bi bili letni stroški obratovanja.

Sistema z na Renče omejenima omrežjema bi zgradili z najmanj javnega denarja in tudi skupaj z milijoni evrov, ki bi jih za številne male čistilne naprave (celo 1200) plačala gospodinjstva, bi sprva stala najmanj. A videz vara, sta rekla. Stroški obratovanja bi bili prav v teh primerih najvišji, posebej visoki bi bili za občane. In ko se doda še ostale stroške, postanejo druge rešitve cenejše. Dolgoročno bi se skoraj najbolj splačalo zgraditi 30 kilometrov cevi ter 15 črpališč in vse priklopiti na CČN ob Vrtojbici. Če bi seveda sosednje občine na to pristale.

Šest različic urejanja odvajanja odplak v občini bi po izračunih iz primerjalne študije na začetku stalo od slabih 11,1 do 15,25 milijona evrov. Najcenejši bi zahteval sistem s kanalizacijo zgolj v Renčah, a bi glavnino denarja morali dati ljudje za urejanje malih ČN, najdražja pa bi bila gradnja omrežja v vseh štirih večjih naseljih, priklopljenega na štiri čistilne naprave. Glavnino tega stroška bi plačala občina.

Bucik: brez naglice!

Poleg tega veliko malih naprav prinaša druge slabosti. “Za dan ali dva vsako onesposobi že v školjko zlita plastenka varekine,” je Černe opisal, zakaj taka naprava ne zmore tako očistiti odplak kot velika. Hkrati bi jih tolikšno število težko nadzirali in jih težko umeščali v strnjene dele vasi. “Občina bo vsekakor morala kombinirati javno kanalizacijo in individualne čistilne naprave, vprašanje je le, v kakšnem razmerju,” je sklenil Gorjan. Študija je lahko podlaga za odločitev.

Svetnik Liste za našo občino Marjan Murovec je opozoril, da je občina zamudila vlak iz Bruslja, ki bi ji pripeljal do 80 odstotkov denarja za kanalizacijo. Poslej jo bo težje uredila, je prepričan. Toda župan Aleš Bucik je zavrnil očitke in razložil, da se ne mudi.

Enkrat bo treba to urediti, pravi. Centra Renč, denimo, se kako drugače kot z mrežo kanalov ne bo dalo, morda jih bo treba graditi še drugod. A župan tudi verjame, da na vrat na nos ni treba delati ničesar, vredno je tehtati. “Na srečo nimamo večjega onesnaževalca,” razlaga. Bukovško polje odplake že “filtrira” na podoben način, kot bi jih rastlinske čistilne naprave, razmere so kolikor toliko urejene z greznicami. In tudi greznice, čeprav ne pretočne, so lahko ustrezna rešitve, dodaja župan.

Ključno je, da se ljudi ne bo obremenilo z dolgoročnimi stroški, poudarja: “Odvajanje odplak v Novi Gorici in Šempetru stane tisoč evrov na glavo, pri nas bi stalo 3000. Treba bo najti drugo rešitev.”

AMBROŽ SARDOČ