Spor glede prodaje delnic Primorske hranilnice bo reševalo sodišče
Potem ko je ajdovska občina zaustavila prodajni postopek za paket delnic Primorske hranilnice, je skupina delničarjev, ki je v prodajnem postopku pokazala interes za nakup, vložila tožbo za sklenitev pogodbe. Pričakovanja, da bodo za skupno mizo našli sprejemljivo rešitev, so padla v vodo, postopek na sodišču se je že začel. Vodstvo občine meni, da poravnava ni smiselna.
AJDOVŠČINA > Prodajo triodstotnega deleža, ki ga ima ajdovska občina v Primorski hranilnici, že od samega začetka spremljajo zapleti. Občina je v prvem postopku ceno postavila na 12 evrov za delnico. Prijavilo se je 15 ponudnikov, ki že imajo lastniške deleže.
Sedanji delničarji hranilnice imajo sicer predkupno pravico. Župan je tedaj pojasnil, da je glede na veliko število ponudnikov postopek ustavil in ga ponovil po višji ceni, po 15 evrov. Knjigovodska vrednost delnice je sicer 9,6 evra.
Med največjimi lastniki Primorske hranilnice so Kurivo (8,9 odstotka), Zadružna kraška banka Trst (8,5 odstotka), Koda (8,9 odstotka), Gatis (7,7), Business Solutions (7,7) in Slometal (6,8). Konec leta 2022 je v lastništvo vstopil Ivo Boscarol, ki ima zdaj manj kot enoodstotni delež, a bi ga rad povečal.
Zainteresirani delničarji vložili tožbo
A tudi v novem prodajnem postopku se ni izšlo po načrtih. “Postopek je bil na drugem razpisu prekinjen zaradi tožbe nekaterih zainteresiranih delničarjev, ki so oddali ponudbo na prvem razpisu,” so tedaj pojasnili na občini.
Tožbo so, kot je pojasnil predsednik nadzornega sveta Primorske hranilnice Peter Velikonja, vložili na podlagi zakona o obligacijskih razmerjih. Ta določa, da v primeru, ko prodajalec da ponudbo, druga stran pa jo sprejme, ponudbe ni več mogoče umakniti. Ker je občina svojo (prvo) ponudbo vseeno umaknila, se je velika večina interesentov iz prvega razpisa pritožila.
Občina Vipava ne bo izstopila iz lastništva
Za razliko od ajdovske občine vipavska svojega deleža v Primorski hranilnici ne namerava prodati. Njihov delež znaša dobre štiri odstotke. “Želimo si, da bi Primorska hranilnica ostala primorska in zdi se nam prav, da ostajamo njeni solastniki. Vrednost deleža se je povečal, saj hranilnica dobro posluje. Tudi sicer z njimi dobro sodelujemo,” pravi vipavski župan Anton Lavrenčič.
Vložili so tožbo na sklenitev pogodbe, hkrati pa tudi zahtevo za začasno odredbo za ustavitev drugega prodajnega postopka, saj je občina v vmesnem času začela prodajni postopek po višji ceni. Občina je sicer takoj naredila korak nazaj in ustavila postopek iz drugega razpisa, a se je hkrati tudi pritožila oziroma zahtevala zadržanje izvajanja začasne odredbe za ustavitev prodajnega postopka.
Občina: poravnava ni smiselna
Skupina delničarjev, ki je vložila tožbo proti ajdovski občini, je pričakovala, da se bodo s predstavniki občine usedli za mizo in skušali najti za obe strani sprejemljivo rešitev.
Kaj menijo glede poravnave, smo vprašali tudi na občino. Odgovorili so nam, da se je postopek na sodišču začel. “Občina bo na tožbo odgovorila danes. Gre za relativno preprosto pravno vprašanje, ali mora Občina bolj spoštovati določila obligacijskega zakonika, kar bi pomenilo, da moramo naš delež odprodati prijavljenim v prvem krogu prodaje; ali upoštevati načelo gospodarnega ravnanja, kar bi pomenilo, da lahko prodajo speljemo po višji ceni. Ker gre za enostavno vprašanje, poravnava ni smiselna,” so nam odgovorili včeraj.
Odločitev občine glede poravnave je Velikonjo presenetila. “Mi smo bili pripravljeni na poravnavo, a zdaj je občina sporočila, da poravnava ne pride v poštev. Očitno se spor ne bo razreševal sporazumno, ampak na sodišču,” pravi Velikonja, ki je prek svojega podjetja Koda solastnik hranilnice in se je tudi pridružil skupini tožnikov.
Dodaja, da te odločitve občine ne more razumeti. “Ker sodišče ni ugodilo njihovim argumentom, ki so jih nanizali v pritožbi na začasno odredbo, bi pričakoval, da bodo v primeru tožbe pripravljeni na poravnavo. Navsezadnje bodo, tako je pričakovati, uporabili enake argumente.”
In kaj bi lahko bila za tožnike sprejemljiva rešitev v okviru poravnave? Po naših informacijah bi bil možen scenarij ta, da bi občina izpolnila obvezo do 15 delničarjev, ki so se prijavili v prvem postopku, in ti bi lahko po ceni 12 evrov od občine kupili toliko dodatnih delnic, kolikor ustreza njihovim obstoječim deležem. Preostale delnice, to bi bilo največ 1,8 odstotka, pa bi občina lahko ponujala po višji ceni.