Sporazum je bliže, kot se zdi
Dveletne napetosti med cerkljanskim županom Miranom Cigličem in tam vodilno SLS so se ob obravnavi letošnjega proračuna razširile na vse politične skupine v svetu občine. O slabih odnosih, nazadovanju občine in predlogih za rešitev, sta javno spregovorila Jurij Kavčič (SLS) in Marko Hvala (LDS). Ciglič pa očitke zavrača in vsakomur ponuja roko.
CERKNO> V vsaki od petih svetniških skupin se je decembra našel kdo, ki je glasoval proti osnutku letošnjega proračuna občine. Na dan so privrele zamere županu Miranu Cigliču, o čemer sta protikandidata na volitvah, prejšnji župan Jurij Kavčič in Marko Hvala, kasneje spregovorila javno. Predlagala sta rešitve za nov zagon. Inventura dveletnega dela, ki jo je pred novinarji opravil župan, pa je potrdila zamere, a tudi, da je sprava bliže, kot se zdi.
Občina ali podjetje?
“Zavedava se težkega položaja in ne želiva kritizirati vsevprek. Nezadovoljna sva z delom župana, podobno občani, ki se obračajo na naju. Pogrešava sodelovanje. S štirimi sejami sveta občine na leto je ta blokiran. Zamujene so priložnosti. Občine ni moč voditi kot podjetja, avtokratsko, tehnokratsko,” je Hvala v svojem in v imenu Kavčiča poudaril, da je kriza priložnost za bolj učinkovito delo.
“Trideset let sem delal v gospodarstvu in uvajanje podjetniškega pristopa k vodenju občine je moja odločitev. Ocena, da smo neučinkoviti, se mi zdi žalji-va za občinsko upravo, katere večina je bila do včeraj sopotnica bivšega župana.” Tako pa Ciglič izraža ponos na racionalno upravo devetih sodelavcev in dveh v režijskem obratu. Hkrati je nanizal, kaj vse so uresničili, kot novost pa poudaril donatorski sklad za otroke, to, da deset KS samostojno gospodari z 200.000 evri, in denar v blagajni stanovanjskega sklada.
Ciglič: zadolževanje je nujno
“V občini je nujna kontinuiteta. Ovrženi projekt gradnje vrtca botruje temu, da se ne ureja šolski kompleks. Obljubljenega projekta zanj ni. Blamaža je zgolj 60,8-odstotna realizacija lanskega proračuna brez rebalansa. V letošnjem pa so svetnikom neznani projekti, ki bodo terjali zadolževanje za 850.000 evrov. To pomeni blokado razvoja,” je kritičen Kavčič. Hvala pa sodi, da se vodstvo občine preveč ubada s preteklimi problemi.
Ciglič odgovarja, da so vse nižja dohodnina in drugi lastni prihodki občine proračun lani skrčili na pet milijonov evrov. Od načrtovanih treh milijonov, zlasti za poplavno sanacijo, država ni dala nič. Podedovani dolg 1,45 milijona evrov pa je poravnan. “To je računovodska številka in nikoli več je ne bom omenjal. Za zares pomembne projekte pa se bomo morali zadolžiti in na srečo zdaj skoraj nismo,” pravi župan. Svetnike, ki se doslej niso oglašali pri njem, vabi, naj s predlogi potrkajo na njegova odprta vrata.
Projektna pobuda, podžupan ...
“Vrata so res odprta, a kaj, ko za njimi izveš, da se nič ne da,” po drugi strani pravi Hvala. “Velika napaka je spor občine z Eto, javnimi zavodi, nekaterimi društvi in s KS. Če si v sporu z vsemi, je težko verjeti, da ti bodo ljudje sledili,” ocenjuje. Toda Ciglič je pred javnostjo s številkami dokazoval, da so izpolnili naložbene dogovore z zavodi. Priznal pa je, da so pogovori z Eto včasih uspešni, večkrat pa ne.
Poznavalci gospodarskih razmer v Cerknem opozarjajo, da je potem, ko je Eto kupil nekdanji partner E.G.O. in se je prelevila v “proizvodni obrat” vse bolj poceni delovne sile in upadajočih prihodkov, sogovornik za občino krovna družba in še 25-odstotna lastnica Ete Certa, tudi nosilka turizma v občini. Ciglič, ki je uspel navezati stike s predsednikom E.G.O. in županom Oberderdingna, kjer je podjetje nastalo, poudarja, da je pomembno sodelovanje z vsemi. Zato upa na skorajšnji dogovor z Eto in Certo, kako skupaj razviti področja, ki so pomembna za Eto in zaradi delovnih mest za vso občino.
Kavčič in Hvala predlagata oblikovanje skupine za vodenje projektov in izbol-jšanje odnosov z Eto ter posvetovalna srečanja z občani. “Če to ni možno, naj gospod Ciglič imenuje podžupana, da bo prevzel delo na področjih, ki ga ovirajo slabi odnosi. Župan naj vodi protokol, ki ga obvlada. Nikakor pa občina ne more delovati z nekakšno upravo v senci, upravo vidnih in nevidnih sodelavcev,” sta sklenila.
Več glav več ve ...
Ciglič se zaveda, da je imenovanje podžupana statutarna obveza. A ga, zavezan varčevanju, zavestno ne bo imenoval. Sto tisočakov, kolikor bi to stalo, bi po prepričanju župana tudi občani raje vložili v projekte. Čeprav je uspešno navezal mednarodne stike in s Casaccom, Krapino in z Novim Gradom meri na projektno sodelovanje, se Ciglič z vodenjem protokola ne bo pustil izriniti na rob dogajanja. “Predlog za oblikovanje projektnih skupin je na mestu. Združimo vse miselne zmogljivosti in pripravimo dobre razvojne programe,” je poudaril, da mu je žal, ker nekateri mislijo, da je “previsok”, in zato nočejo sodelovati z njim.
“Kot župan sem potreboval čas, da sem spoznal ljudi, problematiko, vodenje občine. Osnove sem pridobil in sem odprt za vsako pobudo. Vidim naprej, a to ni samo moja naloga,” je ponovil, da si želi sodelovanja.
Korak nazaj, za dva naprej?
Župan je medtem svetnike povabil na neformalno sejo oziroma ogled zaključenih in načrtovanih naložb. Imenitno potezo bi naredil, če bi pobral še rokavico Hvale in Kavčiča in ju povabil na uvodni projektni pogovor. Ali ju bo, ne vemo. Kavčič in Hvala zagotavljata, da se bosta odzvala.
Za to bo treba požreti obilo zamer in vse moči usmeriti v to, da občina ujame hitreje razvijajoče se sosede. Sama, kot kaže pravkar izračunan koeficient razvitosti, še sodi 13 odstotkov nad povprečno slovensko občino. Ob skupnem imenovalcu vseh treh vpletenih, delu v dobro občanov, zgornje ne bi smelo biti pretežko. Čeprav je občina v nezavidljivem ekonomskem položaju in imajo ljudje vse nižje prihodke, pa bo morala po 19 letih obstoja ugrizniti v najbolj kislo jabolko - uvedbo taks in prispevkov za razvoj vitalnega dela komunalne infrastrukture. “Pripravljamo kataster. A v teh časih nam ne bo lahko, saj nobena podražitev za ljudi ne bo dobrodošla,” se zaveda Ciglič.
Zmogli bodo le skupaj. Samo z dodatnimi proračunskimi viri pa bo kapital, ki ga ima občina v pregovorni pridnosti Cerkljanov, kar poudarja trojica, obrestovan z razvojem, ki so ga tu kraji lačni zaradi nazadovanja gospodarske moči in kopnečega proračuna.
SAŠA DRAGOŠ