Srednjo in vzhodno Evropo učijo, kako ohranjati spomin
Fundacija Pot miru v Posočju je z različnimi dejavnostmi in urejanjem muzejev na prostem ob soški fronti v 13 letih postala evropski zgled ohranjanja spomina na prvo svetovno voljno. V Posočje se prihajajo učit nevladne organizacije iz držav srednje in vzhodne Evrope, ki so pri tem poslanstvu še na začetku.
KOBARID >Na mednarodnem taboru nevladnih organizacij iz držav srednje in vzhodne Evrope, ki skrbijo za ostaline prve svetovne vojne, so se od 12. do 18. avgusta gostje iz Češke, Madžarske, Poljske, Romunije in Slovaške seznanili z dobrimi praksami ohranjanja spomina in ostalin ob soški fronti s poudarkom na sporočilnosti miru. Povezane so v Višegrajsko delovno skupino za vojaška pokopališča, ki je za svoje delovanje pridobila denar EU.
S pomočjo tega denarja so v prvih dneh bivanja pri nas opravili vzdrževalna dela na avstro-ogrskih vojaških pokopališčih v Ukancu, kjer je pokopanih približno 300 vojakov, in v Bohinjski Bistrici, kjer je približno 700 grobov.
Zaveza o sodelovanju
“Od petka do nedelje smo 33 gostov iz nevladnih organizacij iz petih držav gostili v Posočju, kjer so si ogledali Kobariški muzej in primere dobre prakse urejanja muzejev na prostem, poleg tega pa smo se pogovorili o že opravljenem delu in načrtih za naprej. S petkovim podpisom zaveze o sodelovanju med Fundacijo Pot miru v Posočju in Višegrajsko delovno skupino za vojaška pokopališča, ki povezuje vse te organizacije, smo vsebinsko in formalno utrdili medsebojno sodelovanje,” je namen delovnega tabora pojasnil Tadej Koren iz fundacije Pot miru. S tem podpisom je fundacija nadgradila dolgoletno sodelovanje z institucijami srednje in vzhodne Evrope. Vse delovanje je usmerjeno k cilju, ta pa je sklenitev Zaveze za mir med narodi, ki so se nekoč borili ob Soči.
Gostje so povedali, da jih za zdaj povezuje predvsem skrb za vojaška pokopališča. Z urejanjem muzejev na prostem so še na začetku. Marsikje pa že potekajo konference o polpretekli težki zgodovini, kjer prihajajo na dan novi podatki o padlih.
Galicija z grobovi Slovencev
Joanna Lopata iz nevladne organizacije Crux Galicia iz mesta Gorlice na Poljskem pravi, da je po bitki v maju leta 1915 ostalo na tem območju 400 avstro-ogrskih pokopališč. Tam je pokopanih tudi veliko Slovencev. “Država je le delno skrbela zanje. Naša organizacija jih je začela sistematično urejati leta 2005, da bi s tem dala zgled državi. Organiziramo simpozije, konference, razstave, izdajamo publikacije. Z razstavo osmrtnic nekdanjih vojakov z imenom, fotografijo in osnovnimi pojasnili, kdo so ti ljudje bili, bomo gostovali na Dunaju,” pojasnjuje Lopata.
Na ozemlju Poljske in Slovaške, kjer je potekala karpatska fronta med silami osi in Rusijo, nameravajo po zgledu Poti miru urediti več muzejev na prostem. Na Češkem fronte ni bilo. Nevladna organizacija Signum Belli 1914 iz Brna raziskuje sezname padlih ob soški fronti.
Fundacija Pot miru jih ima, zato so se dogovorili, da bodo vse, ki jih na Češkem zanima prva svetovna vojna in usoda prednikov, usmerjali v Posočje. To pa za današnji čas med drugim prinaša tudi nove potencialne turistične goste. Vse omenjene organizacije so pripravljajo na obeleževanje stote obletnice začetka Velike vojne.
NEVA BLAZETIČ
