“Stare sorte bodo znova iskane”
Vzgoja sadik starih sadnih sort, ki so odpornejše na različne bolezni in prilagojene našim klimatskim razmeram, je tržna niša, ki je doslej ni še nihče videl kot priložnost, je na današnji predstavitvi projekta Bogastvo starih briških sadnih sort na Dobrovem v Goriških Brdih povedal vodja projekta Gregor Božič.
DOBROVO > Zamisel za izvedbo projekta je nastala iz želje po ohranitvi in oživitvi starih in avtohtonih vrst sadja v Brdih. V njegovem okviru so izvedli celovit terenski popis starih in avtohtonih briških sadnih sort ter pripravili monografijo Sadje sonca. Nosilec projekta je bilo Društvo oljkarjev Brda s partnerjema Občino Brda in LAS jugozahodnega dela Severne Primorske.
V monografiji so zajeli 63 sort, opisali njihove lastnosti ter dodali tudi spomine starejših prebivalcev na to sadje in sadno drevje. “S knjigo, ki je bila sprva zamišljena kot brošura, smo želeli opozoriti na neprecenljivo vrednost ogrožene naravne in kulturne dediščine Goriških Brd. Monografija pa ostaja nedokončana - končuje se s praznimi stranmi, s katerimi vabi bralca k dopolnjevanju in zapisovanju vtisov,” je povedal Gregor Božič.
Ob predstavitvi prvih rezultatov raziskave pred letom dni je Božič opozoril, da je marsikatero sadno drevo tik pred izumrtjem. Zato je začel v domačem sadovnjaku zasajati stare sadne sorte, po katerih zdaj sprašujejo že številni domačini. Opozarja pa, da ni v Sloveniji nikogar, ki bi vzgajal sadike starih sadnih sort, ki so med ljubiteljskimi sadjarji bolj zaželene in iskane.
Monografijo so natisnili v 1000 izvodih, knjigo pa bodo kot darilo prejeli vsi sadjarji briške in novogoriške občine.
Predsednik Društva oljkarjev Brda Elizej Prinčič je zato mnenja, da zaključeni projekt kar kliče k nadaljevanju. “Ko bodo ljudje spoznali, da so domače sadne sorte, čeprav na pogled manjše in manj sijoče od uvoženih, boljše in predvsem okusnejše, bodo sadike sadnih sort znova iskane. Vendar to niso sadna drevesa za intenzivno pridelavo, pač pa drevesa, ki jih posadimo doma in imamo sadje predvsem za domačo porabo. Kljub temu je nekaj sort zanimivih tudi za pridelavo sadja za trg,” je dejal Prinčič.
STA