Število članov ni več rekordno, a izposoja knjig ne usiha
Letošnje leto je za tolminsko knjižnico z oddelki v Kobaridu in Bovcu ter s potujočo knjižnico posebno. Z uvedbo minimalne članarine sredi leta se je število članov občutno znižalo, toda izposoja gradiva se ne zmanjšuje. Do leta 2020 so začrtali pogumne cilje, s katerimi soglašajo tudi občinski sveti treh občin.
TOLMIN > Čeprav letna članarina znaša zgolj dvanajst evrov za odrasle, osem za študente in upokojence, za mladino do 18 let pa je izposoja knjig še vedno brezplačna, kaže, da je to za nekatere preveč. Uvedli so jo zato, ker od občin in države prejmejo vse manj denarja. Prihodki so se znižali z lanskih 620.000 na 570.000 evrov.
“Šlepajo” se na eno izkaznico
“Pred uvedbo članarine smo imeli 6000 članov oziroma tretjino vseh prebivalcev Posočja, kar je nad slovenskim povprečjem. Z uvedbo članarine pa je članstvo upadlo, toda izposoja gradiva se ne zmanjšuje. Opažamo, da si ljudje na eno izkaznico izposojajo knjige tudi za druge, za družinske člane, prijatelje,” ugotavlja direktorica knjižnice Jožica Štendler. Po domače povedano, se po novem na eno izkaznico “šlepa” več ljudi. Natančnejše podatke bodo imeli v začetku januarja.
Takrat bodo tudi presojali, koliko je uvedba članarine okrnila socialno poslanstvo knjižnice, v kateri naj bi se zbiralo in družilo čim več občanov. Ni se torej uresničila poletna napoved direktorice, da članarina en evro na mesec ne bo odvrnila uporabnikov knjižnice.
Še vedno pa je brezplačna uporaba čitalnice in ostale ponudbe z dostopom do interneta, ogledi filmov ... ”Ugotavljamo pa, da je za naše računalnike vse manj zanimanja. V petih letih se je veliko spremenilo, praktično že vsak ima računalnik doma. V vseh oddelkih je na voljo 60 računalnikov.”
Energetsko sanirani
Knjižnico so s pomočjo denarja iz različnih virov v minulih letih energetsko sanirali. Med drugim so jo varčno osvetlili, zamenjali so stavbno pohištvo, prešli na ogrevanje z bio maso. “Ne bomo pa izolirali sten, ker so poznavalci ugotovili, da ta strošek ne bi bil upravičen, poleg tega pa bi se tudi povsem spremenila zunanja tipična podoba z belimi opekami,” pojasnjuje Štendlerjeva.
Gojijo velike želje oziroma načrte. Zapisali so jih v strateški plan do leta 2020, ki so ga občinski sveti v treh občinah potrdili. Njegovo uresničevanje je odvisno od pridobivanja denarja na različnih razpisih. “Izpostavljamo tri naloge: ureditev domoznanskega oddelka z zaposlitvijo dodatnega človeka, pripravo projekta za gradnjo prizidka, kar bo osnova za iskanje denarja, in zamenjava bibliobusa, ki ima že 16 let,” našteva direktorica.
Digitalizirajo tisoč starih razglednic
Po škatlah imajo ogromno edinstvenega domoznanskega gradiva, ki bi ga radi približali ljudem. Gre za stare razglednice, ki jih že digitalizirajo, plakate, koledarje, članke, diplome. Postopoma bodo vse poskušali digitalizirati, da bo dostopno na spletu.
Prizidek med drugim potrebujejo tudi zaradi domoznanskega oddelka. “Ob gradnji knjižnice je leta 1977 zmanjkalo denarja za celoten projekt. Še vedno imamo zgolj skice, kako naj bi stavbo zaokrožili, v prihodnjih letih pa bomo naredili projektno dokumentacijo, s katero bomo konkurirali na morebitnih razpisih,” napoveduje Štendlerjeva. Velik zalogaj bo zamenjava bibliobusa, ki stane okoli 300.000 evrov. Letos ga bo dobil Maribor, čez dve leti Novo mesto, potem pa bi lahko bil na vrsti Tolmin, pod pogojem, da bi tri občine zagotovile približno polovico denarja. Drugo polovico bi iskali na namenskem razpisu ministrstva za kulturo.
NEVA BLAZETIČ
