Strašljivo, toda koristno brezno
Med zadnjim deževjem se je tik pod Ponikvami na travniku pri nogometnem igrišču odprla zastrašujoča luknja, ki pa domačinov ni presenetila in prestrašila. Zdi se, da gre za nov ponor oziroma ponikvo, po katerih je vas dobila ime in skozi katere voda odteka v podzemlje in naselje varuje pred poplavami.
PONIKVE > “Če bi ponore zamašili, bi ob močnem deževju vas poplavilo,” opozarja domačin, nekdanji predsednik KS Ponikve Branko Kranjc. Spominja se, da je po dolgotrajnem deževju v skledasti dolini pod vasjo voda segala tudi do dva metra visoko in že ogrožala hiše. “Stalno moramo paziti, da voda skozi ponorje odteka. V ta namen smo skozi vas naredili povezavo med njimi. Če ena luknja prepočasi požira, vodo usmerimo v drugo. Ker vse skupaj dobro deluje, ob nalivih jezero usahne v enem dnevu. Sicer bi se lahko zadrževalo teden ali več dni.”
Čeprav pogosto prihaja do mešanja ponora in požiralnika, gre za različna kraška pojava. Ponor predstavlja nekakšna vrata v podzemni svet, voda ponikne in nekje nižje pride na plan. Ko je vode preveč in ne more dovolj hitro požirati, poplavi. Tudi v požiralnik voda odteka, vendar nima prehoda v podzemlje. Je kot nekakšna skleda in če je vode preveč, se zlije čez.
Največji krater doslej
Tokrat se je zemlja zelo na široko udrla. Krater brezna ima premer najmanj deset metrov in je pet metrov globok. Geologi bodo ugotavljali, ali gre za ponor ali za požiralnik.
“Brezno smo zavarovali. Angažirali smo geologa, ki bo situacijo preučil in predlagal ukrepe. V skladu s tem se bomo s krajevno skupnostjo odločili, kako naj zadevo saniramo,” pojasnjuje tolminski župan Uroš Brežan.
Kranjc meni, da gre najbrž za ponor. Pričakuje, da bodo izvrtali vrtino in počakali, da se teren izsuši, nato pa brezno obzidali oziroma utrdili, da se zemlja ne bo naprej pogrezala. “Brezno je sicer poškodovalo travnik, toda je hkrati dobrodošlo, saj bo v primeru poplav voda hitreje odtekala,” komentira Kranjc.
Domačini pomnijo, da je voda na dveh mestih odtekala. Že pred časom se je pojavila tretja luknja. Vanjo so po cevi speljali vodo iz stare ponikve, ker je nova hitro požirala. Zdi pa se, da se je teren tako namočil, da se je zraven udrlo še eno brezno.
Kraški otok sredi nekraškega sveta
Šentviška planota z najvišjim, 900 metrov visokim Črvovim vrhom, je posebnost, saj predstavlja nekakšen kraški otok sredi nekraškega sveta. Na relativno ravnem površju nima tekočih voda, redki izviri hitro poniknejo. Voda pronica skozi karbonasto kamnino in privre na dan v strmih pobočjih Planote. Tako je tudi z vodo, ki ponika skozi ponore v vasi Ponikve. Tekla naj bi v 200 metrov dolgo podzemne jamo Krasnica v soteski potoka Kostanjevec, ki ji domačini pravijo Žlebi. Poleg te jame so v pobočju nad potokom še druge in rovi. Znane so Zidanica, Zevka, Nosnica in Polženica. Načrtno so jih raziskali in izmerili že člani planinskega kluba Krpelj leta 1924.
NEVA BLAZETIČ
