Svetniki v Kanalu v en glas: izpuste iz Salonita je treba omejiti

KANAL > Inštitut 8. marec, društvo Eko Anhovo in Dolina Soče in Civilni iniciativi Danes od petka v kampanji Naj Anhovo zadiha zbirajo podpise, ki jih potrebujejo za vložitev spremembe zakona o varstvu okolja, katerega glavna novost je izenačitev mejnih vrednosti za sežig in sosežig. Med drugim prinaša tudi spremembe na področju monitoringa, obvezno poročanje na mesečni in ne le letni ravni, pa okoljske dajatve za obrate, ki izvajajo sosežig.

Odločitev svetnikov v Kanalu, da podprejo predlog zakona, ni presenetljiva, glede na to, da so na nekaj zadnjih sejah, ko so se ukvarjali z vplivom Salonita, bolj ali manj zatrjevali, da je treba zaščititi ljudi, že aprila pa so z veliko večino sprejeli sklep, da nasprotujejo povečanju količin sosežiga odpadkov in proizvodnje v Salonitu Anhovo.

Salonit je proti izenačitvi, izpuste bi znižali z novo tehnologijo

V Salonitu že ves čas zatrjujejo, da izenačitev mejnih vrednosti sežiga v sežigalnicah in v cementarnah ni smiselna, saj gre za različne tehnologije oziroma namen sežiga. Predsednik uprave Tomaž Vuk je že pred časom napovedal, da nameravajo v okviru novega okoljevarstvenega dovoljenja, s katerim bi povečali proizvodnjo in količine odpadkov za sosežig s 109.000 na 250.000 ton na leto. Ker bodo za to posodobili tehnologijo in namestili čistilne naprave, ki bodo dodatno obdelale izpuste, se bo, tako Vuk, “v absolutnem smislu naš vpliv na okolje zmanjšal, raven dušikovega oksida in TOC, ki zdaj edina, presegata vrednosti za sežigalnice, pa bi znižali pod mejno vrednost za sežigalnice.”

Že na začetku je sicer nastal manjši zaplet, ko so sejo zapustili svetniki SD in DeSUS, ker se niso strinjali z načinom izvedbe seje in s tem, da niso dobili vsega gradiva zanjo, strokovnih poročevalcev pa ni bilo. So pa kljub temu poudarili, da podpirajo izenačitev sežiga in sosežiga.

Pri preostalih svetnikih tovrstnih dilem ni bilo. “Prebivalce je treba zaščititi, a če nimamo zagotovljenih 46 glasov v državnem zboru, mlatimo prazno slamo,” se je sicer vprašal neodvisni svetnik Risto Djurić, a je prevladalo mnenje, da gre zaupati demokratičnim postopkom. “Predlog zakona vlagamo, ker s tem rešujemo problem, ki bi ga morala država rešiti že pred 30 leti. Sprememba in dopolnitev zakona je edina rešitev, da lahko karkoli spremenimo,” je poudarila Mateja Sattler, svetnica Liste za zdravje in kakovost bivanja (LZKB) in članica Eko Anhovo in dolina Soče, ki je opozorila, da evropska zakonodaja sicer predvideva višje mejne vrednosti emisij za sosežig, a lahko vsaka država postavi višje standarde: “Mi bi morali biti zgled države, ki varstvo okolja in ljudi postavlja pred interese kapitala in tujih lastnikov.”

Predlagani spremembi zakona ni nasprotoval nihče od prisotnih. Miha Čargo (Konkretno) je predlagal, da podajo predloge za izboljšavo zakona, svetniki so to podprli in bodo ustanovili delovno skupino, ki bo predloge pripravila. Župana Miho Stegla pa so pooblastili, da občinski svet zastopa v postopkih, povezanih s spremembo zakona in okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig. David Križnič (NSi) je med drugim dejal, da bi morali mejne vrednosti emisij ne le izenačiti, ampak celo zaostriti. “Argumentov za podporo zakonu je več kot dovolj,” je med drugim pribil Ermin Hvalica (SDS). “Prepričan sem, da bi moral biti zakon v državnem zboru soglasno sprejet. Pomembno je, da dosežemo konkretne izboljšave in da se lokalno prebivalstvo postavi za svoje pravice, pa tud za pravbice vseh prebivalcev Slovenije. Zakon ne bo veljal samo za našo občino,” se je strinjal župan.

“Zakon bo omogočil, da ne bomo več tretjerazredni, ampak drugorazredni državljani, kot tisti, ki živijo ob sežigalnicah. Glede na okoljski dolg, ki ga ima ta dolina zaradi onesnaženosti z azbestom, upam da bo prišel do vrat parlamenta in da bodo poslanci brez glasu proti glasovali za spremembo. Nihče ne bo oškodovan, le zdravja v tej naši dolini bo več,” je poudarila svetnica (LZKB) Anastazija Makorič Bevčar iz Anhovega.