Tajnikar: slovensko gradbeništvo čakajo spremembe

AJDOVŠČINA> Tudi ekonomist Maks Tajnikar meni, da se bo gradbeni sektor prestrukturiral.

Tajnikar meni, da se slovensko gradbeništvo že nekaj časa prestrukturira in bo v prihodnosti precej drugačno, kot je bilo v preteklosti. Tajnikar meni, da so pred letom dni še obstajale uresničljive možnosti za rešitev Primorja, vendar pa jih sedaj ni več. Po 66 letih delovanja namreč ugaša še edino večje slovensko gradbeno podjetje Primorje. Ker uprava ni želela vložiti predloga za stečaj družbe, je to danes storil stavkovni odbor.

Kako se bodo obnašale banke?

Stečaj Primorja sicer po mnenju Jožeta Renarja ne bo imel takojšnjih posledic na gradbeni sektor, ker na področju infrastrukture domači projekti še niso pripravljeni. Neposreden vpliv bi imel stečaj le na upnike Primorja in na z njimi povezana podjetja, meni Renar.

“Ko pa bo Slovenija sposobna iti v nov investicijski cikel, pa bo imel njegov zagon bistveno manj pozitivne učinke za slovensko gospodarstvo. Poleg tega se bodo možnosti, da bi slovenski izvajalci uspešno sodelovali na projektih izgradnje infrastrukture na naših tradicionalnih trgih na jugovzhodu Evrope znatno zmanjšale,” ocenjuje Renar.

Pri projektih, kjer v prihodnje ne bo visokih zahtev za reference, bodo po njegovem mnenju gotovo lahko nastopila tudi manjša podjetja, ki bodo na ta način do neke mere svoje primanjkljaje področju referenc in kapitalske moči lahko pokrila tudi z medsebojnim povezovanjem. Ob tem Renar opozarja, da bo pomembno tudi, kako jih bodo spremljale naše banke, ki se danes panično umikajo iz panoge. Pri vseh projektih to sicer ne bo mogoče, tam pa bomo morali najemati tujce.

Konec velikih poslov?

“Velikih projektov pa zelo verjetno ne bodo delala naša podjetja, in sicer ne le zaradi tega, ker dovolj velikih za velike projekte ne bo več, pač pa predvsem zato, ker bodo ponudnike na natečajih za velika dela morali spremljati tudi veliki financerji,” pa ocenjuje Tajnikar.

Državna pomoč Primorju bi bila po mnenju Renarja smiselna, saj je Slovenija infrastrukturno še vedno precej “neizgrajena” in bo Slovenija tovrstne izvajalce še potrebovala. “Problem pa je v tem, koliko so naše banke še pri močeh za takšen zalogaj in koliko se zdi politiki oportuno, z vidika odziva volivcev, stopiti na ta tanek led,” opozarja Renar.

Tajnikarja pa preseneča pasivnost sedanje vlade in njenih ministrov ob problemih, kot je bilo Primorje. Minister za gospodarstvo bi po njegovem mnenju lahko že pred časom “razrešil gordijski vozel”.

Ključno je obdobje 2003 - 2008

Renar glavne razloge za propadanje slovenskih gradbenih podjetij vidi v politiki, ki je gradbeništvo najprej izjemno deregulirala in ga nato povsem podredila svojim sprotnim potrebam. Svoj delež so prinesla tudi izčrpavanja podjetij zaradi procesa privatizacije, vendar je ta delež glede na nastale dolgove v panogi zelo majhen, še ocenjuje Renar.

V stečaju bo sedanje premoženje Primorja po mnenju Tajnikarja “osvobojeno” dolgov in bo zelo verjetno lahko našlo najemnika in kasneje tudi kupca. Tajnikar sicer vzroke za propadanje velikih gradbincev vidi v dogajanju med leti 2003 in 2008. “Danes lahko le opazujemo posledice teh vzrokov in se z njimi več ne moremo spopadati,” je ocenil.

STA