Teritorij je ključ vinske promocije

BRDA> Na čelu Vinske kleti Goriška brda je Silvan Peršolja, ki je tudi zadružnik, doma obdeluje tri hektarje vinogradov. Neumorni ambasador Brd je s sodelavci sledilec in kreator novih trendov, da vino iz velike kleti čim bolj približajo pivcem na številnih trgih. Najpomembnejši je seveda domači, slovenski trg, a se izvoz vin iz največje briške kleti približuje tretjini njihove pridelave. Vina iz njihove kleti so na policah trgovin in v restavracijah v 34 držav na vseh kontinentih, razen v Avstraliji.

> Kakšna je globalna vinska slika in kje je v njej mesto Slovenije?

“Slovenija je močno vpeta v dogajanje na svetovnem vinskem trgu in deli usodo, ki jo narekujejo globalni vinski trendi. Zanimanje za rdeča vina še vedno pada, narašča pa za suha sveža, sadna bela vina z nižjimi alkoholnimi stopnjami. Za nas so ti trendi na neki način ugodni, tako za Slovenijo, posebej pa še za Brda. Imamo dobra rdeča vina, primerjalno prednost pa predvsem pri svežih belih vinih. Na domačem trgu sta sicer veliki uspešnici posebneža, refošk in cviček, na tujih trgih pa s tema pridelkoma težje prepričamo pivce vin. Podobno je tudi s svetovno posebnostjo teranom, ki ga je v tujini težko umestiti.

Za svetovni vinski trg je značilno, da se pridela več vina, kot se ga spije, kar je zrušilo cene. Obrat se je zgodil z vstopom novih vinskih dežel, kjer je velika in masovna pridelava, poraba pa je zaradi krajše tradicije in nižje kulture pitja vina manjša. A tudi v državah, kjer je vino zgodovinska in kulturna pijača, se njegova poraba zmanjšuje. Temu botruje spreminjanje življenjskega sloga, pa tudi kriminalizacija vina in njegovo izganjanje iz javnega življenja v nekaterih tradicionalnih vinskih deželah, precej intenzivno se to dogaja tudi pri nas. Tako se denimo nekateri naši politiki tudi ob svečanih in prelomnih priložnostih nočejo in ne želijo fotografirati niti s kozarcem penine.”

> Slovenska paleta vin je zelo pisana.

“Slovenija je zelo raznovrstna in dinamična vinska dežela, a tudi tradicionalna. Imamo veliko različnih sort in slogov vin, od svežih vin z ostankom sladkorja v severozahodni Sloveniji do svežih, mladih, suhih in mineralnih vin na Primorskem, kakršna so tudi v tujini tržno zanimiva.

Del slovenskih vinarjev v Sloveniji je zelo inovativnih. Zelo opazno je stremljenje po čim bolj sonaravni pridelavi, med iskalci, kot imenujem oblikovalce trendov v tržnih nišah, pa so izpostavljeni pridelovalci tako imenovanih oranžnih vin. Nekateri vinogradniki iz Slovenije dobro sodelujejo s slovenskimi vinarji v Italiji, tako pri uveljavljanju pridelave vin, denimo v gruzijskih amforah, kot pri uveljavljanju nišnih slogovnih posebnosti. Tako je tudi pri vinu oblikovan enotni slovenski prostor. A sveža suha vina so vendarle v večini, nenazadnje so povezana tudi s sodobnim načinom prehranjevanja in ujemanjem z lažjimi jedmi.”

Kakovost vin je danes samoumevna

> Katere so ključne prodajne poti vina?

“V svetovnem merilu se več kot tri četrtine vin proda prek velike distribucije, v supermarketih. Manjši delež gre v prodajo v restavracijah, vinotekah in na domu ter seveda za samooskrbo. V trženju vin je danes kakovost samoumevna, ključna pa je konsistenca, slogovna in kakovostna stalnost. Če potrošnik nekje v tujini kupi ali naroči vino iz Brd, mora vsaj približno vedeti kaj bo dobil.

Ne gre za uniformnost, ampak za interpretacijo teritorija. Beganje ni dobrodošlo, čeprav so razlike med posameznimi letniki, a kljub njim je potrebno ohranjati kakovostno in slogovno konsistentnost.”

> Katere so prednosti Brd kot vinske dežele?

“Enkratnost Brd kot vinske dežele je v njihovi legi in zemlji, ki jo vešče neguje pridna briška roka. Brda so na pol poti med Jadranskim morjem in Alpami. Čez dan je izrazitejši vpliv toplih sap z morja, ponoči pa jih dosega hladnejši gorski zrak. V 'briškem ključu' je tretji bistveni faktor podlaga, opoka, z minerali bogata tla.

Tukajšnji vinogradniki in vinarji so znali izkoristiti značilnosti teritorija. Zaradi hitrega pretoka idej in izkušenj ob meji z vinarsko velesilo Italijo in soočenosti s trgom, je bila v Brdih zgrajena prepoznavnost in vzpostavljeno konstruktivno vzdušje, v katerem so kmetije hitreje kot drugod prehajale na naslednjo generacijo, na mlade. Vzpostavilo se je ugodno razmerje med izkušenostjo starejših, ki skrbijo predvsem za vinograde in inovativnostjo ter elanom mlajših, ki so v vinarstvo vnesli novo znanje in energijo, tako v kletarjenju kot pri trženju vina.”

> Kam vse romajo vina iz največje briške kleti?

“V Brdih pridelamo več kakovostnih in vrhunskih vin, kot se jih v Sloveniji proda. Zato smo se v Vinski kleti Goriška brda intenzivno usmerili na tuje trge. Do leta 2000 je bil delež izvoza zelo nizek, do dva odstotka, lani smo od prodaje stekleničenega vina v tujini ustvarili že blizu tretjine vseh naših prihodkov. Naša vina so bila v lanskem letu naprodaj v 34 državah, razen Avstralije smo dosegli vse kontinente. Naši najpomembnejši tržišči sta Evropa in Amerika, med državami pa Združene države Amerike, Nemčija, Velika Britanija, države Beneluksa, države nekdanje Jugoslavije in Italija. Kot posebnost naj izpostavim našo prisotnost na tržiščih v Nigeriji in Angoli.”

> Kaj pa največji svetovni trg, Kitajska?

“Od leta 2006 prodajamo vino tudi na Kitajsko, a smo se v naši izvozni strategiji odločili za intenzivnejše nastopanje na trgih z višjo kupno močjo in razvito kulturo pitja vina. Na Kitajskem sodelujemo s tremi uvozniki, tam smo prisotni s celotno paleto naših vin, od blagovne znamke vila brici do prestižnih vin iz linije A +. A za resnejši preboj na tem hitro rastočem trgu so potrebni enormni vložki za doseganje prepoznavnosti.”

V ospredju naj bo Slovenija

> Kako je sicer s prepoznavnostjo vinske Slovenije?

“Slovenija je v svetu zelo slabo prepoznavna kot vinska dežela. Na posameznih tržiščih je potrebno neskončno veliko kontaktov in aktivnost za preboj. Manjša prelomnica je bilo slovensko predsedovanje EU leta 2008, ko je naraslo zanimanje za našo državo in je bilo tudi nekoliko lažje izvažati vino.

Slovenijo moramo definirati in tržiti tudi kot vinsko destinacijo. V tem bi morali po mojem prepričanju najprej nastopati kot Slovenija, potem z vinorodnimi deželami in okoliši, šele na koncu z blagovnimi znamkami in družinskimi imeni. Pristojno ministrstvo nas je v zadnjih letih k sreči 'prisililo' k fokusiranju na ključna tržišča in k skupnim nastopom, da se ne bi dogajalo kot pred leti, ko smo bili na posameznih vinskih sejmih Slovenci na treh, štirih koncih sejmišč.”

> Prepoznavnost vin se pomembno gradi v krajih, kjer so pridelana.

“Čarobna beseda v promociji vin je teritorij. Pokrajina, tradicija, kulinarika, doživetje narave in običajev ter seveda vina, so ključ za večjo prepoznavnost in posledično prodajo vina na tujem. V Vinski kleti Goriška brda temu posvečamo veliko pozornosti. V Brda poskušamo pripeljati čim več distributerjev, da doživijo naše kraje in ljudi ter se seznanijo z naravi prijazno pridelavo in predelavo v kleti. Najprimernejši čas je trgatev. Ko gostje iz tujine preživijo dan v vinogradu v družbi vinogradniške družine, postanejo naši ambasadorji. V Brdih jih peljemo tudi k družinskim vinarjem, obvezni so še izleti v Kobarid, Postojnsko jamo in Ljubljano. Številni se kasneje vračajo z družinami, naš uvoznik iz Belgije denimo s prijatelji že leta prihaja na martinovanje v Brda.

Tudi za pivce naših vin je zelo pomembno, da doživijo Brda v vsej njihovi razsežnosti, da spoznajo naš kraj in se navežejo na naša vina. Gostje so vselej presenečeni nad urejenostjo in skrbjo za čim bolj sonaravno pridelavo, v kateri pomembno sodeluje tudi naša klet. Pazimo na čim nižji vnos raznih sredstev v naravo, tako z svetovanjem naših strokovnjakov kot s prodajo ustreznih pripravkov v naši trgovini.”

Briška bisera, rebula in “nesrečni” tokaj

> Najpomembnejša reprezentanta v briški paleti vin sta rebula in nekdanji briški tokaj, danes sauvignonasse.

“Najbolj briški sorti sta rebula in tokaj. Rebula je glavna na slovenski strani Brd, zdaj je z njo od 1800 hektarjev vinogradov zasajena približno četrtina, včasih je je bilo bistveno več. Z veseljem opažamo, da njen delež zadnja leta ne pada več, pri čemer naj poudarim, da je bilo z iskanjem ustreznih slogov zanjo veliko opravljenega. Iz enostavnega vina je postala vrhunska ambasadorka briškega vinarstva. Na Prazniku rebule v Višnjeviku je mogoče iz leta v leto opazovati, kako sorta napreduje.”

> Sauvignonasse je manj razširjen, z njim je zasajena desetina briških vinogradov.

“Nas Brice zadeva tokaj boli, to je naša rana. Tokaj je bil naša velika žrtev ob vstopu Slovenije v EU, saj smo zaradi madžarske zahteve morali spremeniti ime. Nismo si mislili, da bodo prepovedali tudi uporabo imena točaj, ki se ga je domislil naš enolog Istok Mikulin. Verjeli smo, da je naš jezik enakopraven v EU in da črke č ne bodo brali kot c oziroma k. Takrat je bilo zelo boleče, da smo morali v enem mesecu prelepiti ime točaj na etiketah naših vin, ki so že bila v prodaji. Z veliko skepso smo sprejeli edino možnost, da za briški tokaj dobimo zgolj botanično ime. Z zamenjavo imena nam je bila povzročena gospodarska škoda. V nekaj letih se je prodaja sortnega tokaja zmanjšala za tretjino! Na srečo se površine, zasajene z njim, niso zmanjšale, saj je tokaj osnova vedno bolj priljubljenih zvrsti, ki odražajo značaj teritorija. V naši kleti je sestavina najbolje prodajanih zvrsti, kot sortno vino ga precej prodamo gostincem v Italijo. Gre za sorto, ki da v Brdih odlične rezultate, vino pa je zaradi nekoliko nižje kisline pisano na kožo pivcem, ki so naklonjeni bolj polnim vinom. Tokaj je naš in bo ostal, potrebuje pa nov zagon. Zadrego z imenom pa bomo s skupnimi močmi nekako premagali.”

SAŠO DRAVINEC