“Terme v Brdih bodo!” pravi župan

DOBROVO> V konkurenci 210 slovenskih občin so se Brda uvrstila med prvo dvajseterico tistih, ki imajo potrjen novi krovni akt za urejanje prostora - občinski prostorski načrt (OPN). “Ostalim najbrž še dolgo ne bo uspelo,” meni izdelovalka načrta Judita Thaler iz Studia Urbi. To pa zato, ker država zaostruje pogoje, pravi. Iz občin pa že doslej ni manjkalo očitkov, da se postopki vlečejo, da so zahteve služb države spreminjajo, da je zaščita narave in kmetijske zemlje pretirana.

Magični besedi: pozidava in razvoj

“Veliko je bilo napora, veliko predlogov za spremembe namembnosti zemljišč smo izločili, in zadovoljen sem, da se je to v Brdih zgodilo. Brez prostorskih aktov, ki omogočajo gradnjo in naložbe, ni razvojne naravnanosti. Načrt Brdom pomeni ogromno,” pravi župan Franc Mužič. Dokument v prvi vrsti opredeljuje, čemu so namenjene posamezne parcele. Magična beseda je razvoj, ki pa ga enačijo z novimi pozidavami. Kje bodo torej zdaj možne?

Šola na Dobrovem, denimo, bo dobila več prostora za svoje dejavnosti, in to velja tudi za gospodarstvo v središču Brd. Načrt potrjuje, da lahko v Podsabotinu zrase manjše naselje blokov in okvirno določa trasi obvoznic Kojskega in Dobrovega. Meja vasi sicer prav dosti ne širi, a ker na 130 mestih spreminja kmetijska zemljišča v zazidljiva, posameznikom, kmetijam in podjetjem nudi prostor za dozidavo ali zidavo hiš in drugih stavb. Niso pa si vsi zaželi novih zazidljivih površin. Občina je ustregla 160 predlogom, da bi zazidljive oziroma gozdne parcele spremenili v kmetijske.

In zmagovalec so... terme!

Po nekaj letih čakanja je sedaj dokončno potrjeno, da na štirih do petih hektarjev zdaj zazidljive gmajne med Fojano in Medano lahko gradijo hotel s toplicami. To je tudi največja sprememba v OPN. Mužič je vse bolj prepričan, da ne bo ostalo le pri tem: “Še bolj si upam trditi, da terme v Brdih bodo! Zdaj, ko imamo te akte v rokah, se je tu spet pojavil tudi avstrijski Porr.”

AMBROŽ SARDOČ