Težak boj z varojo

HUM> Društvo združuje 64 članov, prav vse aktivne čebelarje, ki svoje čebele pasejo v glavnem na območju Brd in Kanalskega. Čebele jim pridelujejo cvetlični, lipov, akacijev, kostanjev in tudi gozdni hojev med, ki je ponekod v tujini posebej cenjen.

Dežela medu

Na Kanalskem imajo izjemne razmere za lipov med. V društvo zato prihajajo prošnje kolegov z drugih koncev Slovenije, da bi jim omogočili pašo. Brda po besedah predsednika društva Zmaga Štucina slovijo posebej po akacijevem medu: “Ta je eden najboljših, dobiva visoka odlikovanja in na svetovnem ocenjevanju v Semiču so zlate medalje zanj dobili naši člani Edi Golob, Marijan Jericijo, Alojz Kodermac, Branko Planinšek in Oskar Kristančič.”

Večina članov ima po približno 30 panjev. V ugodnih okoliščinah da panj približno 20 kilogramov medu. Pridelek vseh briških in kanalskim čebelarjev pa je za slovenske razmere majhen. Dobršen del medu člani prodajo doma, za kilogram iztržijo do šest evrov, del pridelka pa oddajo Medexu, ki za kilogram ponuja 3,4 evra. Nekaj članov od čebelarstva tudi živi. Poleg tega da prodajajo med, trgujejo še z vzgojenimi maticami in s čebelami.

Letina je bila klavrna

Letošnja letina je bila za čebelarstvo slaba. Zelo nenaklonjeno je bilo vreme in kot pravi Štucin, čebele tudi na tem koncu Slovenije mori pršica varoja. Zajedalca pa je težko uničiti, saj ne morejo uporabljati kemijskih preparatov, ki bi lahko potem zašli v med. Poleg tega se varoja hitro prilagaja preparatom, ki jih je moč uporabljati. Spomladi izgubijo od 20 in 30 odstotkov zaroda posamezne čebelje družine.

Zaradi škropljenja pa na tem koncu Slovenije nimajo toliko težav kot ponekod drugod. Zato pa je svoje letos naredilo vreme, ki je bilo najbolj neugodno prav v času cvetenja. Akacijevega medu bo zato kar za 90 odstotkov manj kot so pričakovali. AS