“Težki časi so, treba se je prilagoditi”

NOVA GORICA > V blagajni mestne občine je bilo letos res 48 milijonov, a je bila večina porabljena za čistilno napravo. To je nujna naložba, ki pa je “onemogočala izvedbo investicij. To je glavni razlog, da se zamikajo. Telovadnica Dornberk bi lahko bila končana že prej in bi že začeli investicijo v vrtec Grgar, recimo,” pojasnjuje Arčon in dodaja: “Z izjemo gospodarstva in sociale smo povsod morali krčiti sredstva, to je bil udarec za vse uporabnike. Imeli smo likvidnostne težave.”

“Treba se je prilagoditi”

Razpisi so zamujali, a obljublja, da prihodnje leto ne bodo in bodo zavodi, društva in klubi denar dobili pravočasno. Marsikaj je stalo tudi zato, ker so spremenili odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in je denar začel pritekati šele v drugi polovici leta. Arčon je večkrat poudarjal, da se bodo zadeve sprostile, ko bo čistilna naprava končana in bo prihodnje leto bolje. Zdaj se je pokazalo, da ne bo, saj blagajna ne bo polna, glavnino denarja za naložbe bodo porabili za telovadnico OŠ Dornberk, poskusno obratovanje čistilne naprave, urejanje Prvomajske ulice in zapiranje odlagalnega polja. Za naloge, torej, pri kateri nimajo izbire. “Po naravi sem optimist, a realist. Glede na gospodarsko rast in zmanjševanje brezposelnosti sem pričakoval, da bo povprečnina ostala enaka ali se zvišala, prav ta denar pa omogoča investicije. Treba se je prilagoditi, iskati alternativne vire, to z občinsko upravo ves čas počnemo, tudi prodati nepotrebno premoženje,” zdaj pravi Arčon. Velike upe polaga v trajnostno urbano strategijo za Novo Gorico, kjer si v prihodnjih letih obeta deset milijonov evrov, projekta Horizon ...

A njegovi glavni volilni obljubi sta še v zraku. Pokriti bazen, o katerem se govori zadnja leta, je bil napovedan za leto 2016, a naj bi bil zgrajen leto kasneje, za tržnico pa sploh še ni odločitve, kje bo. “Za bazen imamo idejno zasnovo z več variantami, odločiti se bo treba za tako, ki bo racionalna in bo zajela čim večje število uporabnikov. Cilj je, da prihodnje leto dobimo gradbeno dovoljenje. Intenzivno delam tudi na tržnici, kdaj bo, trenutno težko rečem. V tem mandatu zagotovo, za tem trdno stojim,” odgovarja.

“Intenzivno delamo na povezovanju”

Kot pravi, intenzivno delajo na povezovanju. Tako društev, organizacij, zavodov pri prireditvah, na področju kulture, sociale. Poudarja, da so v načrt razvojnih programov uvrstili projekte, ki so jih kot prioritete predlagali v posameznih krajevnih skupnostih, tesnejše povezovanje se kaže na področju gospodarstva, obeh zbornic, do MIC, Golee, tehnološkega parka.

Kritiki sicer upoštevajo, da je kriza, a mu očitajo, da nima vizije, da se določeni projekti prestavljajo iz leta v leto, da je več vzdrževanja kot razvoja, da ni vlaganja v gospodarstvo, turizem, podeželje ali pa ga je premalo. Arčon odgovarja, da je pojem razvojne naravnanosti širok in ga vsak razume drugače: “Vložek 130.000 evrov v grad Branik je razvojno naravnan, Prvomajska ulica omogoča razvoj središča mesta. Cilj občine je, da začuti potrebe kraja ali mesta, ključna naloga župana in svetnikov je, da zaznajo potrebe ljudi. Na gospodarstvu je, da generira delovna mesta.” Večkrat je že poudaril, da občina veliko pomaga gospodarstvu, denimo s subvencijami ali drugimi spodbudami, razpisi in podobnim.

Vodopivec: občina nazaduje

A kritiki menijo drugače. “Ocenjujemo, da občina nazaduje in to je zaskrbljujoče,” pravi Valter Vodopivec (SD). “Obnove vrtcev in šol niso razvojne zadeve, to je občina dolžna narediti. Iskali smo naložbe, ki bi bile načrtovane, da bodo imele v prihodnosti učinek. Nismo jih našli.” Posebno v zaostrenih razmerah je treba postaviti prioritete z multiplikativnimi učinki, poudarja: “Če naredimo cesto, da se bo sprostil nek prostor za gospodarstvo, je to prioriteta, ki ima učinke za naprej. Pri tem pa nismo bili uslišani.”

Vodopivec meni, da gre preveč denarja za projekte in absolutno premalo za izvedbo: “Tak primer je Kidričeva ulica. 500.000 do 600.000 evrov se je že porabilo za projekte, dvomim pa, da bo kaj iz teh papirjev kaj nastalo. Postavlja se tudi vprašanje, ali je smiselno v teh razmerah investirati v ulico, namesto v to, kar bi pritegnilo gospodarske subjekte in omogočilo zaposlovanje, priseljevanje.”

Vsega po malem, vse skupaj ubogo

Da ni vizije, po njegovem kaže veliko število postavk v načrtih razvojnih programov. Namesto, da bi se odločili za nekaj prioritet, jih izvedli in nato začeli naslednje, odprejo veliko število naložb, za katere vsako leto namenijo par deseti tisočakov in jih raztegnejo na nekaj let. “To se dogaja, ker ne vedo, kaj bodo počeli vsako leto. A tako za vsak slučaj odprejo več zadev, ki jih potem speljejo ali pa ne. To ni razvojno!”

Poudarja, da bi morala občina dati gospodarstvu resen signal, da je pripravljena pomagati, ugotoviti, kakšne so potrebe, in dati resne zaveze, da se bo dogovorjeno uresničilo. “Če bi se, denimo, odločali o industrijski coni, bi morali najprej povabiti zainteresirane gospodarstvenike, jih vprašati, kakšne potrebe imajo, kakšna naj bo cona in kje. In jo nato postaviti,” opozarja in kot primer navaja navaja Ajdovščino.

MITJA MARUSSIG