“To ni življenje. Težko je.”

Goriška
, posodobljeno:

O tem, kako krizo Primorja doživljajo nekdanji zaposleni, smo se včeraj prepričali v ajdovskem samskem domu, kjer je ostalo le še petnajst ljudi. Vsak od njih je po svoje prispeval k vzponu nekdanjega gradbenega velikana, danes pa ...

Delavec, ki je po 37 letih postal tehnološki višek: “Upam, da bo do tega prišlo, pa ne zaradi odpravnine, ampak zato, ker sem tako dolgo delal v njem, da mi ni vseeno.”
Delavec, ki je po 37 letih postal tehnološki višek: “Upam, da bo do tega prišlo, pa ne zaradi odpravnine, ampak zato, ker sem tako dolgo delal v njem, da mi ni vseeno.”

AJDOVŠČINA> “Kot delavec podizvajalca trenutne razmere najbolj občutim z nerednimi izplačili. Težko je. Vsakih 40 dni dobim 200 evrov. To se vleče že leto in pol. To ni življenje,” je povedal 36-letni R.J., ki za Primorje posredno dela že 13 let.

Iz Primorja so včeraj zanikali navedbe, da naj bi upravi, ki je podjetje vodila le pol leta, izplačali visoko odpravnina. Pogodba v primeru pozitivne ocene dela predčasno razrešene uprave res predvideva odpravnino, vendar “družba zaradi svojega splošno znanega finančnega položaja s sredstvi za izplačilo ne razpolaga in plačilo ne bo izvršeno.”

Pred desetimi leti je na gradbišču doživel delovno nesrečo, zaradi katere je invalid druge kategorije. “Od podjetja za nesrečo nisem dobil ničesar,” je še povedal in dodal, da še čaka na odločitev sodišča, kamor se je pritožil.

V Bosni ima ženo in dva otroka, stara štiri leta in tri mesece. Zaradi zadnjega koristi trenutno 15-dnevni očetovski dopust, potem pa ne ve, kako. Plana B nima.

“Zase kot invalida ne vidim prihodnosti. Še za zdrave ljudi ni perspektive,“ je še povedal. Pojasnil je tudi, da bi za štiričlansko družino potreboval najmanj tisoč evrov na mesec, tako pa nimajo niti za hrano in obleko. Brez pomoči staršev ne bi šlo.

Še dva meseca nadomestila, potem pa ...

“Po izplačilu zadnje plače bi moral dobiti izplačano tudi odpravnino, pa je nisem prejel,” je povedal B.Z. ki je na Primorju delal slabih pet let in koncem lanskega leta dobil odpoved.

“Od zavoda prejemam 500 evrov mesečno, a le še dobra dva meseca. Iščem novo službo, ki pa jo je težko najti. Imam 44 let. Popolnoma zdrav nisem več. V Bosni imam ženo in dva otroka, enega v srednji, drugega v osnovni šoli. skoraj ves denar gre zanju, “ je povedal, glede usode Primorja pa izrazil prepričanje, da bo šlo podjetje v stečaj, potem pa se bo vrnila stara elita.

“Kolikor slišim v medijih, bo tako,”je še povedal in se razburil nad govoricami, da naj bi predsednica upravnega odbora prejela 75 tisoč evrov odpravnine. “Sam bi moral za tak denar delati najmanj deset let. Za kaj je sploh dobivala 12.500 evrov plače na mesec, kot pravijo? Če bi izvlekla družbo iz krize in jo na novo zagnala, ne bi imel nič proti, tako pa...” je sklenil.

V 37 letih le tri mesece bolniške

“Za Primorje sem začel delati 13.8. 1974. Delal sem do 14.11.2011, ko so me odslovili kot tehnološki višek. Podjetje mi je dolžno skoraj dvanajst tisoč evrov odpravnine. Kdo mi bo to dal, kdo?” se sprašuje 55-letni B.G., prav tako iz Bosne. Zadnjih enajst let živi v Ajdovščini, pred tem pa se je selil po terenu, tja, kjer je podjetje gradilo avtoceste, mostove ...

“ V vseh 37 letih sem bil na bolniški le tri mesece,” je še povedal in dodal, da se je z družbo dogovoril, da mu 170 evrov mesečne najemnine za posteljo v samskem domu trgajo od predvidene odpravnine.

“Mislim da se bo podjetje vendarle pobralo. Upam, da bo do tega prišlo, pa ne zaradi odpravnine, ampak zato, ker sem tako dolgo delal v njem, da mi ni vseeno,” je še povedal.

NACE NOVAK

“To ni življenje. Težko je.”