Toča ni mogla priti v slabšem trenutku
Po prvih ocenah novogoriškega kmetijskega zavoda je neurje s točo v noči na soboto v Brdih pustošilo po 350 hektarjih vinogradov (vključno z dvolastniškimi v Italiji) in desetih hektarjih sadovnjakov in oljčnikov.
VIPAVSKA DOLINA, GORIŠKA BRDA> V spodnji Vipavski dolini pa je prizadelo 1660 hektarjev sadovnjakov, vinogradov, njiv koruze in zelenjave od meje z Italijo do Dornberka.
Po neurju se je pokazal tudi problem, da je zavarovanih sadovnjakov in vinogradov na ožjem Goriškem malo. Pred leti je bilo v občini Brda bolje, pri čemer je občina dodatno subvencionirala plačilo premij (še danes pol premije kmetom plača država), a so se razmere poslabšale. Sadjar Tomaž Šinigoj krivdo pripisuje pogojem zavarovanja. Omenja odbitne franšize in od tržnih znatno nižje cene, po katerih sadje ocenjujejo zavarovalnice. Izračunal je, da bi mu morala toča vzeti 60 odstotkov pridelka, da bi dobil poplačano premijo. Torej se ne splača. Za varovanje sadovnjakov z mrežo pa pravi, da jih niti v Italiji ne postavljajo nad breskve. Splača se jih imeti nad hruškami, jablanami, ker je življenjska doba teh dreves in mreže (ter amortizacijska doba slednje) enaka. Mreža pa skupaj s konstrukcijo stane 20.000 evrov in več na hektar, kar je, kot pravi Vončina, za mnoge predrago.
“Za celotno območje velja, da je toča naredila med 20 in 100 odstotki škode, nekod več, drugod manj,” je povedal vodja kmetijskih svetovalcev v Novi Gorici Jožko Vončina. Posamezne nasade po dolini, posebej breskev, kakor tudi posamezne vinograde v Brdih je celo popolnoma oklestilo.
Vse je lepo kazalo, potem pa ...
“Toča ni mogla priti v slabšem trenutku,” je o razdejanju v Brdih povedala vodja kmetijske svetovalne službe na Dobrovem Marta Srebrnič. “Vinogradi so bili zdravi, zorenje je lepo napredovalo, ljudje so ravno šli na dopust, potem pa ... Vzdušje je žalostno, kajti doslej je bilo vreme ravno pravšnje in pričakovali smo izjemno letino.” Neurje je besnelo ravno vzdolž meje z Italijo, v vinogradniškem osrčju Brd. “Najhuje je pod Plešivim in Ceglim, kjer so tudi vinogradi večjih vinarjev. Nekaterim je klestilo prav povsod, čeprav imajo trte na več krajih. Ne moremo sicer reči, da je vse uničeno, je pa hudo,” je povedala Srebrničeva.
V Brdih se je s škodo v vinogradih seznanila komisija občinskega sveta za kmetijstvo. ”Na sicer majhnem območju se kaže žalostna podoba,” je povedal predsednik Oskar Kristančič. In dodaja, da so tam tudi oljke okleščene, čeprav jih je malo. Govorili so tudi o problemu zavarovanj, hkrati pa Kristančič predvideva, da bodo škodo prijavili pristojnim. Vončina je povedal, da bodo poročila o škodi posredovali naprej, čeprav kmetje, denimo Šinigoj, zaradi preteklih izkušenj ne verjamejo v pomoč države. Hkrati se bo kmetom po besedah Vončine skušalo pomagati vsaj tako, da bi jim država bolj zgodaj začela nakazovati redne subvencije.
Najbolj kritično je za zgodnje sorte grozdja, ki bi jih obirali že konec avgusta. In čeprav se bodo vinogradniki potrudili zaščititi pridelek, je usoda poškodovanih vinogradov odvisna zlasti od nadaljnjega vremena. “Najpomembneje je, da bi bilo suho in grozdje ne bi začelo gniti,” pravi Srebrničeva. Pričakuje, da bo med trgatvijo treba grozde precej čistiti in da bodo najbolj poškodovani trsi še prihodnje leto slabo obrodili.
Fructal kupuje tudi danes
Toča je prizadela tudi vinograde v Vipavski dolini, kjer pa bolj skrbi letina breskev. “Lahko bi rekli, da je na tistih breskvah, ki so pred obiranjem, ponekod nastala stoodstotna škoda,”pojasnjuje Vončina.
Hudo je zlasti vzdolž Vipave okoli Bilj, Orehovelj, Renč, Bukovice, Prvačine. “Lahko se zgodi, da bodo posamezni kmetje letos brez prihodka,” pravi vodja svetovalcev.
Svetovalec za sadjarstvo pri zavodu Ivan Kodrič pojasnjuje, da bo treba zrele breskve nemudoma obrati. Kmetom gre na roke Fructal, ki za danes napoveduje dodaten odkup breskev in je temu priredil proizvodnjo. “S hitrejšim obiranjem in prirejeno predelavo lahko škodo, kjer je nastala, dodatno omejimo in s tem pomagamo kmetom,” nam je odpisal Luka Jejčič. Pojasnjuje, da bodo sadje jemali po enako strogih merilih kot doslej, dodaja pa, da ne gre posploševati posledic toče, ker je bila lokalno omejena.
Še nezrelo sadje pa bo po besedah Kodriča treba škropiti, da bi prepečili gnitje. Če bo vreme v prihodnjih dneh ugodno in poškodbe na poznejših sortah breskev ne bodo hude, bodo primerne za predelavo. Tudi Fructal ne vzame breskev z vsakršnimi poškodbami, dodaja Kodrič. In direktor KZ Vipava Boris Bajc se boji, da bodo s tem težave, če vreme ne bo naklonjeno. Hkrati poudarja, da je toča klestila ravno po največjih nasadih breskev ob Vipavi.
AMBROŽ SARDOČ