Tople besede, ki kažejo pot iz teme

NOVA GORICA > Skupina je bila pred 30 leti ustanovljena v okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije kot tretja v državi, za tistima v Ljubljani in Mariboru. Oporo nudi bolnicam z rakom dojke, a tudi drugim ljudem z rakavimi spremembami.

“Bolnice, ki so bile operirane zaradi raka dojke, poleg medicinske rabijo še psihološko pomoč. Najlepše je v taki skupini, kjer so ženske, ki so že bile operirane, so to že prestale, znajo največ povedati in operirankam dajo največjo korajžo. V skupini imamo tudi prostovoljke, ki so izšolane, da obiščejo pacientke v bolnišnici, seveda če to želijo, se z njimi pogovorijo in jih povabijo v skupino,” razlaga Marta Puc, koordinatorka skupine. Slednja je pred leti nastala na pobudo ginekologa Vanje Jelinčiča.

Marta Puc,

koordinatorka skupine za samopomoč

“Najlepše je v taki skupini, kjer so ženske, ki so že bile operirane, so to že prestale, znajo največ povedati in operirankam dajo največjo korajžo.”

Že skoraj sto članic

Število članic se je redno povečevalo. “Ugotovile smo, da je to zelo velika pomoč, in smo vztrajale. V skupini nas je vse več, zdaj nas je vpisanih skoraj 100. Skupina je zelo velika tudi zato, ker pokrivamo veliko območje, na eni strani do Ajdovščine, na drugi do Bovca,” razlaga Pucova, ki je kot prostovoljka v skupini že 25 let. Srečujejo se enkrat mesečno v šempetrski bolnišnici. Sogovornica je takole strnila, kaj počno: “Ne gre le za prijateljstvo, na teh srečanjih tudi veliko izveš. Občasno imamo tudi strokovna predavanja. Ne pogovarjamo se samo o bolezni, ampak tudi o tem, kako so jo sprejeli v družini, kako otroci.”

Napredek medicine

Odstranitev dojke, simbola ženskosti, je bila za bolnice včasih zelo travmatična. Pucova se spominja, da “so vsem, ki smo bile operirane nekoč, rezali do konca, pobirali tudi bezgavke.”

Odstranitev dojke so večinoma nadomestile ohranitvene operacije, odstranijo le eno pazdušno bezgavko.

Današnji pristop pa je drugačen, pravi: “Zdaj je medicina že toliko napredovala, da je veliko tarčnih zdravil in skoraj nobeni bolnici ne odstranijo več cele dojke. Zdaj so delne operacije, tudi bezgavk ne odstranjujejo več tako pogosto, ker se že med operacijo preveri, ali so okužene. Veliko je mladih in te se zdaj lahko odločijo za rekonstrukcijo dojke, kar se lahko naredi istočasno ali v nekem presledku.”

Obravnava je zdaj celostna in zato boljša

Slovesnost ob jubileju je bila v soboto. Prehojeno pot skupine je predstavila njena strokovna vodja Urška Bokal, vimenu ginekološko - porodniške službe v šempetrski bolnišnici je udeležence pozdravila Alenka Zavrtanik Čelan. Izpostavila je, da “si vse od leta 1985, ko je bila v naši bolnišnici operirana prva bolnica z rakom dojk, na našem oddelku prizadevamo za dobro počutje bolnic in sledimo sodobnim trendom.”

Odstranitev dojke so po njenih besedah večinoma nadomestile ohranitvene operacije, odstranijo le eno pazdušno bezgavko. “Kvaliteta življenja po operaciji je tako bistveno boljša. Od lani pa našim bolnicam lahko omogočimo tudi rekonstrukcijo dojke. Velik korak k dobri obravnavi bolnic z rakom dojk se je zgodil v zadnjih letih, ko lahko obravnavamo celostno in zanje izberemo najboljši način zdravljenja,” je še poudarila zdravnica.

Rak je žal v porastu

Specialistka internistične onkologije v Šempetru Mojca Humar pa je povedala: “Vsako leto povečujemo obseg dela, žal to tudi pomeni, da je vse več bolnikov z rakom v regiji. Poleg raka dojk zdaj zdravimo tudi rak želodca, črevesja, trebušne slinavke ...”

In dotaknila se je državnega presejalnega programa za odkrivanje raka dojke Doda, ki so ga pred dobrim letom le začeli izvajati v goriški ustanovi. “Cilj je zmanjšati umrljivost za četrtino do tretjino, kar je dobro. Z našega vidika perifernega onkološkega centra pa vidim nekaj težav, in sicer, da se z Doro celotno zdravljenje seli v Ljubljano,” je opozorila Humarjeva, Meni da bi se morali vsi zavzemati, da to zdravljenje ostane v regiji.