“Tu je malo ljudi. Tam ne bo nikogar.”
Avgustovski dan na novogoriški tržnici ni bil posebno vznemirljiv. Prodajalcev je bilo malo, tudi kupcev se ni trlo. Videti je bilo, da se, kot običajno, med zelenimi mizami premikajo večinoma stalne stranke, ki so vajene kupovati sadje in zelenjavo vsaka pri svoji prodajalki. Čeprav pridelovalci, ki prihajajo v mesto, nad lokacijo tržnice niso navdušeni, so nad selitvijo še manj.
NOVA GORICA > “Smo proti, zelo proti in verjetno skoraj vsi razmišljamo enako,” je na vprašanje, kaj menijo o napovedani selitvi tržnice v prostore Daimonda, povedala ena od prodajalk. Njena kolegica pri sosednji mizi nam je tako rekoč soglasno potrdila nasprotovanje selitvi: “Na občino smo poslali peticijo, pod katero so se podpisali vsi prodajalci razen dveh. Na dopis nam z občinske uprave niso niti odgovorili.”
Razlogov za nasprotovanje selitvi je več: “Mislim, da bi morala tržnica biti na čim bolj vidnem mestu. Tu nikoli ni bilo veliko ljudi. Če nas preselijo tja noter, pa ne bo nikogar.” Kljub temu, da so prostori nekdanjega Daimonda bližje Bevkovemu trgu in torej, teoretično, središču mesta, menijo prodajalci, je lokacija preveč skrita in nepraktična. Veliko bolje bi bilo, menijo, če bi tržnico uredili, kot je bilo nekaj časa načrtovano, ob avtobusni postaji: “Ali pa ob nakupovalnem središču Supernova. Tudi to bi bilo morda v redu. Res ni v središču mesta, ampak tam se giblje veliko ljudi.”
“Kam bomo odpeljali avtomobile, ko bomo opravili dostavo? Bomo plačevali še parkirišče? Še tako nam ob plačilu najemnin in pristojbin ostane bore malo,” se ob napovedani selitvi jezijo prodajalci.
Večino poleg vidnosti skrbijo predvsem logistične težave. “Kako bo z dostavo? Bomo imeli urnike? In kaj? Če bomo vsi prihajali hkrati, bo pred vrati vrsta? Sprašujem se tudi, kako bodo starejše gospe, ki prihajajo same, od rampe do prodajnih miz nosile težke zabojčke,” se je spraševala prodajalka. Druga ji je pritegnila: “Parkirišče za Trgovsko hišo je plačljivo. Kam bomo odpeljali avtomobile, ko bomo opravili dostavo? Bomo plačevali še parkirišče? Še tako nam ob plačilu najemnin in pristojbin ostane bore malo.”
Pričakovati konkreten odgovor na vprašanje, koliko je “bore malo”, bi bilo nekoliko nevljudno. Vsekakor je dnevni zaslužek prodajalcev na tržnici, ki prihajajo zgodaj zjutraj in ostajajo do zgodnjega popoldneva, seveda pa še veliko več časa in dela vložijo v pridelavo, nabiranje in pripravo pridelkov, dvomestna številka. “Kakšen dan ne zaslužim niti za potne stroške in malico,” je povedala ena od prodajalk. Druga pa je dodala: “Če bom imela danes na koncu dneva v denarnici 20 evrov, bom zadovoljna.” Mesečni najem prodajne mize stane 71,30 evra. Dnevni pa dobre tri evre.