Tudi drevesa v službi turizma

SEVERNA PRIMORSKA> Operativni vodja projekta Janez Pagon iz območnega zavoda za gozdove Tolmin, ki je nosilec projekta, pojasnjuje, da v tem času z javnimi obvestili prosijo ljudi, naj pomagajo pri iskanju dreves, ki so izjemna na različne načine, ne le po velikosti in debelini, temveč tudi po lepoti in zgodovinski vlogi v nekem okolju. Predloge zbirajo na zavodu za gozdove v Tolminu oziroma na telefonski številki 051 691 040.

Zelo stare lipe ob cerkvah

Kot primer res izjemnega drevesa velja 267 centimetrov debela in 25 metrov visoka lipa v Rutu, ki je tudi naravni spomenik državnega pomena. Je sicer votla, toda še kar vitalna. Po ustnem izročilu naj bi bila stara od 500 do 800 let.

“Vaška lipa ob cerkvi je znana tudi kot simbol vaške samouprave, ki je bila priznana Nemškorutarjem po prihodu s Tirolske v 13. stoletju. Pod lipo naj bi vaški rihtar s sabljo razsojal v sporih med vaščani. Lipa je tudi danes eden najbolj prepoznavnih simbolov Ruta, celotne Baške grape in Posočja,” primer izjemnosti razkriva vodja projekta Edo Kozorog iz tolminskega zavoda za gozdove. Zelo stare so tudi lipe ob mnogih drugih slovenskih cerkvah.

Različne izjemnosti

Zakon o ohranjanju narave iz leta 1999 je pristojnost vrednotenja zaupal zavodu za varstvo narave, pri drevesih v gozdnem prostoru sodeluje zavod za gozdove.

“Nekatera drevesa so izjemna zaradi starosti, ki je ni enostavno določiti. Laboratorijskih analiz pri nas še ne delamo. Pogosto pomagajo arhivski viri, tako kot pri lipi v Rutu,” pojasnjuje Kozorog. Drevesa so izjemna po debelini. V Sloveniji najdebelejša tulpa rase na Brajdi v Tolminu. Najdebelejšo smreko v Sloveniji so po naključju odkrili v Plazeh (premer 163 centimetrov), prav tako v Posočju. “Drevesa so lahko izjemna zaradi estetskih, zgodovinskih, pričevalnih, energijskih vrednot, zaradi posebnih oblik krošnje in debla, “ pojasnjuje Kozorog. Na severnem Primorskem so izjemni tudi najdebelejši črni topol med Ajdovščino in Vipavo, najdebelejša bela vrba v Ajdovščini, kostanj v Čolnici nad Ročinjem, jesen v Raki v Idriji in še jih je. Večino med njimi so označili. Kozorog še dodaja, da v tujini, zlasti v severnjaških deželah, mrzlično iščejo velikane med drevesi, kar pa se do nas še ni razširilo.

Dostopna za ljudi

Projekt, v katerem kot partnerja sodelujeta tudi zavod za varstvo narave in LTO Sotočje, so ocenili na 17.450 evrov, od tega bo EU iz programa LAS za razvoj prispevala 13.400 evrov. Do maja prihodnje leto bodo na novo odkrita izjemna drevesa, ki bodo hkrati dostopna za obiskovalce, označili in jih uvrstili v vodnik, ki bo dobrodošla dodatna ponudba v turizmu. Kot pravi direktor LTO Janko Humar, naj bi ga izdali v 8000 izvodih. “Ta ponudba bo dopolnila vsebine Smaragdne poti, lepo sovpada z našo zeleno turistično strategijo.” NEVA BLAZETIČ