Tudi okus je treba privzgojiti

AJDOVŠČINA > Ali jim jih bodo v jedilnici te ustanove kdaj redno ponujali, pa je že druga zgodba.

Osnovna šola Šturje je pred dnevi gostila akcijo Kuhajmo ekološko hrano v javnih ustanovah, ki jo izvaja Zveza združenj ekoloških kmetov - Zveza Biodar. Njen predsednik Boris Fras je udeležencem predstavil, zakaj je takšna hrana primerna za javne ustanove, kakšne so njene prehranske značilnosti, kako jo je mogoče pripraviti kakovostno in za otroke okusno, kaj pravi zakonodaja in kako je mogoče priti do pridelovalcev. Učenci izbirnega predmeta Načini prehranjevanja pa so pod mentorstvom Mateje Tee Dereani pripravljali kosilo iz tradicionalnih, ekološko pridelanih živil.

Stremijo k čim bolj eko jedilnikom

V šturski šoli si prizadevajo, da bi ekološko pridelano hrano še v večji meri vključili v svoje jedilnike. A pri tem se srečujejo z več ovirami, pravi učiteljica biologije in gospodinjstva ter nekdanja vodja šolske prehrane Irena Knafelc.

“Vsi skupaj se šele privajamo. V Vipavski dolini je ponudbe malo oziroma premalo poznamo pridelovalce. Na naši šoli uporabljamo bio kefirje, imeli smo ponudbo za ekološka jabolka, domače češnje. Doslej smo pri bolj poudarjali izbiro živil slovenskih pridelovalcev, ki pa nimajo certifikata ekoloških. Pozorni smo na to, da je vsaj sadje iz integrirane pridelave,” pojasnjuje Knafelčeva.

Pa to niti niso vse težave. “Ponudnike moramo poiskati sami. Živila nam morajo dostaviti in če prihajajo iz bolj oddaljenih krajev, je problem, če ne naročimo večje količine. Naša šola ni velika, zato bi se morali povezati z drugimi, to pa zahteva precej usklajevanja,” razlaga sogovornica. In kot dodaja, se stvari pogosto končajo pri denarju: “Ko primerjamo cene ekološkega ali integriranega in konvencionalno pridelanega, je razlika občutna. Odločiti se moramo, ali zagotovimo tri obroke sadja več za učence ali en obrok in tega ekološkega. Tudi tu se bodo morale stvari še spremeniti.”

Obenem pa Knafelčeva verjame, da gredo v pravo smer. Kot pravi, so otroci vedno bolj ozaveščeni o pomenu zdrave hrane, pridelane v bližini, ne daleč stran, in znanje, ki ga dobijo v šoli, prenašajo tudi na starše.

Če bodo naročila, bo tudi ponudba

Na drugi strani Boris Fras odgovarja, da za številne pripombe, ki se pojavljajo tudi med javnimi ustanovami, ni utemeljenih razlogov. “Ena od namišljenih ovir je, da ni dovolj ekološko pridelane hrane. Ko je naročilo, je tudi živilo. Pridelek na njivi zraste v dveh, treh mesecih. Strah je odveč. Ko bodo slovenski kmetje videli, da je stvari možno prodati, bodo temu sledili. Imeli bodo več njiv in manj pašnikov,” je prepričan predsednik Biodarja.

Tudi javna naročila po njegovi presoji niso več ovira. “Ustanove lahko iz javnega naročila izvzamejo za 20 odstotkov živil in za to količino sklenejo neposredno pogodbo z lokalnim pridelovalcem. Naš skupni cilj je, da lokalno pridelana hrana pride do otrok. Tudi dokazila niso ovira. Ekološke kmetije imajo certifikate, s katerimi zagotavljajo primernost svojih živil. Nekoliko višja cena je in bo, tako je povsod. Zavedati se je treba, da ekološke kmetije pridelajo manj, ker ne uporabljajo strupov, umetnih gnojil. Spoštovati moramo, da se zavestno odločijo za manjšo pridelavo in manjši dobiček zaradi varovanja okolja in zdravja ljudi.” ALENKA TRATNIK