Tudi ravnatelji se morajo učiti
V Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina so vključitev v Mrežo učečih se šol in vrtcev izkoristili za premike na področju izboljšanja vzdušja, kulture in odnosov ter profesionalnega razvoja strokovnih delavcev. “Danes prakso, ki smo jo v smislu inovativnosti učnega okolja razvili na šoli, predstavljamo drugim na državnih strokovnih konferencah,” je povedal ravnatelj Andrej Rutar.
AJDOVŠČINA > Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina se je pred tremi leti vključila v program Mreže učečih se šol in vrtcev, ki jo že 15 let izvaja Šola za ravnatelje. Program je namenjen izobraževanju strokovnih delavcev in ravnateljem v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, glasbenih šolah in dijaških domovih, da bodo lažje prepoznali izzive in skupaj načrtovali ter uvajali izboljšave v svojih zavodih. Mreža deluje na način razvojnih timov, ki prenašajo znanje in procese ostalim strokovnim delavcem v zavodih.
V program se je v tem času vključilo več kot 800 šol, vrtcev, dijaških domov in glasbenih šol po Sloveniji. “Naša naloga je, da v izobraževalnih ustanovah ustvarjamo profesionalni prostor, kjer se strokovni delavci lahko pogovarjajo o profesionalnih izzivih, izmenjujejo izkušnje, se povezujejo z drugimi zavodi, v svoje okolje uvajajo izboljšave in poskrbijo za njihovo trajnost,” je povedala vodja programa Polona Peček.
Andrej Rutarravnatelj
“Če vsi na šoli naredimo vsaj en korak v isti smeri, so na ravni cele šole vidni večji premiki.”
Izmenjava dobrih praks
Ravnatelj ajdovske srednje šole Andrej Rutar se strinja, da je izobraževanje učiteljev še vedno preveč usmerjeno samo na predmetna področja. “Premajhno je zavedanje o pomenu splošnih kompetenc tako za učitelje kot za mlade. Razvijanje mehkih veščin je danes poleg osvajanja znanja eno pomembnejših področij, za katero mora poskrbeti tudi šola, tako pri strokovnih delavcih kot pri dijakih.”
Na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina so z izkušnjo zadovoljni. “Spodbudili smo izmenjavo dobrih in inovativnih praks med strokovnimi delavci. Izpostavili smo prioritetna področja šole, kot so spodbujanje uporabe sodobne tehnologije, izboljšanje rezultatov znanja, povečanje zadovoljstva, gradnja dobrih odnosov,” je naštel ravnatelj šole. Dodal je, da si mora zdaj vsak zaposleni na posameznem prioritetnem področju šole zastaviti osebne cilje in poti do njih. “Prej smo to počeli razpršeno, sedaj je naša razvojna aktivnost bolj usklajena in usmerjena. Če vsi na šoli naredimo vsaj en korak v isti smeri, so na ravni cele šole vidni večji premiki,” je še pojasnil Rutar.
Vsak mora začeti pri sebi
V mreži se sicer lotevajo različnih vsebin, od izboljšanja klime in kulture v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, sodelovanja z okoljem, s starši, razredništva, profesionalnega razvoja strokovnih delavcev.
“Ko sem pred desetimi leti po šolah delala raziskavo, so bili skoraj vsi prepričani, da je za karierni in profesionalni razvoj zaposlenih odgovoren ravnatelj. Danes vsak ve, da mora stvari začeti spreminjati pri sebi.” je prepričana Polona Peček.
Prednost mreže je po njenih besedah zavedanje, da skupno delo na določenem področju daje več rezultatov. “Kar vidim kot izziv, je dejstvo, da čim več teorije in prakse, pridobljene z mreženjem, prenesemo v trajno prakso” je ob zaključnem srečanju šol še povedala Pečkova.