V Posočju krizo s kadri rešuje tudi Filipinec
Po neuradnih informacijah naj bi v Posočju v gostinstvu že zaposlili prvega Filipinca. Potrebe po tujih delavcih zaradi staranja populacije zaznavajo delodajalci v skoraj vseh dejavnostih, a postopki za zaposlovanje tujcev so predolgi. Nujno bi jih bilo poenostaviti. Na področjih, kjer je treba biti v stiku s strankami, je velika ovira tudi jezik.
NOVA GORICA > “Nedvomno delodajalci potrebujejo dodatno delovno silo, ki seveda mora prihajati iz tujine, ker na našem trgu ni dovolj ustreznih izvajalcev. Postopki zaposlovanja tujcev pa so absolutno in nerazumno predolgi. Niso v skladu s pričakovanji in potrebami gospodarstva,” je ob včerajšnjem posvetu o zaposlovanju in delu tujcev na sedežu severnoprimorske gospodarske zbornice v Novi Gorici povedala njena direktorica Nevenka Volk Rožič.
Na strokovnem posvetu, ki se ga je udeležilo okrog 40 predstavnikov podjetij s celotne severne Primorske, saj so pri organizaciji sodelovale tudi novogoriška, ajdovska, tolminska in idrijska obrtna zbornica, sta predstavnici zavoda za zaposlovanje osvetlili trenutne razmere, potrebe in postopke za zaposlovanje tujcev.
Anka Rode
Zavod RS za zaposlovanje
“Da na Balkanu ni več delovne sile, ne velja popolnoma. Pred kratkim smo imeli v Makedoniji dva zaposlitvena sejma in na obeh skupaj je bilo 3500 zainteresiranih za delo v Sloveniji.”
Največ tujih delavcev je še vedno z Balkana
Več kot 20 odstotkov populacije v Sloveniji je starejše od 65 let, večina tujih delavcev pa k nam še vedno prihaja z območja nekdanje Jugoslavije, največ iz Bosne, potem s Kosova, Srbije in Severne Makedonije.
“Da na Balkanu ni več delovne sile, ne velja popolnoma. Pred kratkim smo imeli v Makedoniji dva zaposlitvena sejma in na obeh skupaj je bilo 3500 zainteresiranih za delo v Sloveniji,” je pojasnila Anka Rode z zavoda za zaposlovanje. Dodala je še, da so se v Skopju in Bitoli cele družine zanimale za premik v Slovenijo. S tem v zvezi je pojasnila, da se tudi ostale države v EU potegujejo za delovno silo z Balkana in ji nudijo vse boljše pogoje, tako da bo potrebna tudi pri nas bolj proaktivna migracijska in integracijska politika.
Tuji delavci v Sloveniji trenutno predstavljajo 14 odstotkov vseh. V gradbeništvu na primer kar 47 odstotkov vseh, v prometu in skladiščenju 32 odstotkov. S pomanjkanjem ustreznega kadra se pri nas sooča že dobra polovica delodajalcev, med velikimi delodajalci pa več kot 80 odstotkov vseh.
V Posočju bojda že prvi Filipinec
“V gostinstvu, zdravstvu in socialnem varstvu skoraj tri četrtine delodajalcev pričakuje tudi v prihodnje težave z iskanjem kadra,“ je še pojasnila Anka Rode in dodala, da je velika težava jezik, saj je naša zakonodaja, kar se tega tiče zahtevna, še posebej tisti zaposleni, ki naj bi delali z ljudmi, pa morajo jezik dejansko dobro obvladati. Udeležencem so bili predstavljeni tudi vsi pravni okvirji in postopki, potrebni za zaposlitev tujega državljana.
“Glede na to, da se začenja turistična sezona in da smo močno turistično območje, so trenutno največje potrebe po kadru v gostinstvu, “ je pojasnila Vesna Maver, direktorica tolminske obrtne zbornice. Povedala je tudi, da večina potrebnega kadra prihaja iz Bosne in Srbije. Po naših neuradnih informacijah naj bi v Posočju že delal tudi prvi Filipinec, pa čeprav so postopki za zaposlitev delavcev z bolj oddaljenih koncev sveta še precej bolj zapleteni in dolgotrajni kot pri tistih z Balkana.