“U fabrk” je bilo strupeno, a veselo
Mestni muzej Idrija je ob letu evropske industrijske in tehnične dediščine četrtkov posvet o izzivih varovanja in obnove slednje pospremil z odprtjem dokumentarne razstave “U fabrk”. Tako so rekli rudniški topilnici in zanimiva zgodba teče o njenem razvoju.
IDRIJA > Leto 2015, ki ga je Evropa posvetila industrijski in tehnični dediščini, v Idriji sovpada z začetkom obnove topilnice, kot zadnjega v ogrlici celovitega prikaza od kopanja ruda do živega srebra. Če so rudo kopali v jami, so kapljice pridobivali “u fabrk”. Tako je avtor Anton Zelenc poimenoval dokumentarno razstavo o topilnici, ki bo v grajskem razstavišču malodane pozabljeno, a v evropskem pogledu pomembno zgodbo razvoja tehnologije, širila do sredine novembra.
Po strokovnjakih, ki so se v organizaciji domačega Muzeja najprej posvetili sodobnim izzivom ohranjanja tehnične dediščine, so razstavišče ob množici Idrijčanov napolnili nekdanji topilničarji. Med njimi tudi najstarejši že živeči kurjač topilniških peči - 92 letni Ignac Erjavec. “Poganjal” je kar tri vrste peči za žganje rude: jaškaste, Čermak -Špirekovo in rotacijske. Prav na inovativen razvoj peči s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov je Zelenc naslonil dokumentarno razstavo. Podkrepljena z načrti in drugim arhivskim gradivom sega od najpreprostejšega taljenja rude v lončenih retortah v 16. stoletju do evropskih tehnoloških krikov na čelu s Špirek- Čermakovo inovacijo in poslednjih, največjih v svetu poznanih, rotacijskih peči.
“Izjemno pomembna so dodana pričevanja in spomini še živečih 16 topilničarjev in obratovodij. Doslej smo se predstavljali s stroji, objekti in napravami. Spomini pa so živa dediščina, ki smo jo zadnji hip iztrgali pozabi,” je poudarila direktorica muzeja Ivana Leskovec.
Spomine tkejo težavnost dela v strupenem okolju in anekdote, ki so ostale po humornih peripetijah, s katerimi so si topilničarji lajšali delo. Dve anekdoti je v živo obudil vodja topilnice Anton Filipič in ob zadovoljstvu, da “fabriko” pravkar obnavljajo, dodal: “Če ne bosta obnovljena znamenita Špirek - Čermakova peč in topilniški 'raufnk' nad Idrijo, obnova ne bo popolna.”
“Z dvema milijonoma evrov iz norveškega finančnega mehanizma smo v Idrijo dobili največ denarja doslej za obnovo naše dediščine. K obnovi topilnice smo se obvezali ob vpisu dediščine živega srebra na svetovni Unescov seznam in to bomo redili za zgled svetu. Za obnovo peči in “raufnka” pa bomo poiskali lasten denar,” pa je obljubil župan Bojan Sever. Razstavo spremljata filma, ki sta ju v času delovanja topilnice posnela Boris Jordan in Davorin Mrak in fotografije, ki so pod vodstvom Roberta Zabukovca nastale v še propadajoči topilnici spomladi.SD