Učenci oživljajo legendo in kraj

SPODNJA IDRIJA > Romarji, ki so se zgrnili v Marijino cerkev Na skalci in sprejem domačinov, ki so jih po tradiciji pogostili, niso z ničemer izdajali, da se nekdaj najbolj dejaven kraj na Idrijskem pogreza v krizo. Prav zaradi množičnega obiska romarske cerkve, je veliki šmaren davno prerasel v prireditveno bogat krajevni praznik. V mrtvilo so posegli člani osnovnošolskega turističnega krožka s pestro bero rezultatov raziskovalne naloge o legendi Riba na topolu poje in turističnim smerokazom k premalo izkoriščeni Idrijci.

Skrivnostna legenda o reki

Spodnja Idrija je najstarejši kraj na Idrijskem. Predhodnica današnje cerkve, prav tako kapela Device Marije Vnebovzete Na skalci, nosi letnico 1156. Okrog nje in kraja je spletenih obilo legend. Najbolj šaljiva pravi, da v njem riba poje na topolu. Domislica je bila izhodišče celoletne raziskovalne naloge šolskega turističnega krožka z mentorico Teodoro Klavžar.

Po ustnem izročilu ima legenda več pomenov. V glavnem govori o tem, kako so se dekleta in fantje zbirali ob reki, se v njej opazovali ali klicali snubce, ob žgolenju ptičev ali lastnem petju pa v vodi uzrli le ribe in odsev topolov.

Riba s topolom je zato simbol kraja. Nosila so ga krajevna priznanja in glasilo. Oboje, podobno kot že izdelani načrti za ureditev družabnih shajališč ob Idrijci, je vse manj dejaven svet KS potisnil v pozabo. Turističnemu podmladku pa to ni bilo všeč.

“Šli smo po sledeh izročila in našli bregove ter travnike, kjer se je bajka dogajala. Našli smo glasbeno stvaritev Alda Kumra. To nas je privedlo do ribičev in usmerilo v raziskovanje reke, proda, dreves in zgodovine,” so ponosni mladi.

Rezultati, ki so jih predstavili v soboto, prej pa dobili srebrno priznanje na tekmovanju turističnih krožkov, so spodbudni. Podrobno so se seznanili z reko. Ribičem so izdelali zemljevid pogrešanih dostopov k njej in parkirišč ob njih. Kraju so izdelali lesen spominek ribe, iz lesenih naplavin pa obeske za ključe. Z umetnikom Vojkom Rejcem so ustvarjali mozaike iz prodnikov in iz njih oblikovali družabno igro. V sodelovanju z Ano Sever Božič pa so našli prostor za ustvarjalne delavnice ob reki.

Legenda v čipkah, glasbi, fotografijah

S pobudo za sodelovanje so potrkali na vrata društev, ki še niso usahnila. Klekljarska sekcija Pr'farke je po naključju prav letos pripravljala razstavo na temo legende.

Nastalo je 72 klekljanih topolovih lističev, ki so jih, povezane v enovito stvaritev, postavile na razstavo in dodale še nekaj starih čipk iz krajevne zakladnice. Z gostom Aldom Kumarjem, skladateljem, ki je rasel ob Idrijci, so otvoritev pospremile z njegovo kantato, ki nosi ime legende. Navdihnjen z reko je glasbo in besedilo pred dvema letoma napisal za vse radijske zbore ob 50-letnici programa ARS.

Turistično društvo so spodbudili k fotografskemu natečaju na temo legende. Na prazniku sta za najbolj uspelo fotografijo Idrijce dobila najvišje priznanje Branko in Tinka Gantar iz Idrije.

Učenci pa so središče kraja obogatili z likovnimi in literarnimi deli, ki so jih ustvarili na šolskih natečajih. Vodstvo Spodnje Idrije pa so napotili, naj na Idrijco ne pozabi, obudi pogumne načrtne njenega oživljanja in reko tudi v bodoče vpenja v svoje praznovanje.

SAŠA DRAGOŠ