Učenci tudi med kuharskimi mojstri

AJDOVŠČINA > Lupljenje krompirja, čiščenje solate, priprava pice, peciva ali kave na kavnem avtomatu so običajna kuhinjska opravila. Če pa jih opravljajo v gostinskem lokalu, je tudi najbolj preprosto opravilo izziv. To vedo Saša, Dominik, Lenka in Ema, učenci vipavskega Ciriusa. Vse leto so pod vodstvom mentorice Loredane Sajovic in v sodelovanju z ajdovskim gostincem Miranom Visterjem iz picerije in špageterije Zmaj nabirali dragocene izkušnje pri gospodinjskih opravilih. Občasno pa sta se jim pridružila še Lea in Larisa. “Lepo so nas sprejeli, dali so nam predpasnike in klobuke, umili smo si roke in počakali, da nam je šef Miran razdelil delo. Najbolj všeč mi je bilo kuhanje kave na kavnem avtomatu. Pripravljala sem dolgo kavo, kapučin, kavo z malo mleka. Čistili smo tudi zelenjavo, lupili krompir. Po končanem delu smo morali pospraviti delovni pult,” je svojo izkušnjo opisala Ema.

Zaključek delavnice je bil prav poseben, saj so starše in delavce zavoda povabili v lokal in jim pripravili prigrizek z različnimi vrstami pic in sladicami. Ob Miranu Visterju se jim je za delovnim pultom pridružil poseben gost, kuharski mojster Tomaž Škvarč Lisjak, ki se je vsem vtisnil v spomin kot zmagovalec oddaje Gostilna išče šefa. Vister je mlade pomočnike pohvalil kot vztrajne in marljive. Nad posebno izkušnjo je bil navdušen tudi Tomaž Škvarč Lisjak, ki je z njihovo pomočjo pričaral sladico z gozdnimi sadeži. “To so malenkosti, ki mi veliko pomenijo in sem vesel, da sem lahko prispeval kanček k tej zgodbi.”

Pomoč pri gospodinjskih opravilih pa je le ena od desetih delavnic, ki jih v Ciriusu izvajajo v okviru triletnega programa dodatnega usposabljanja mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami za lažje vključevanje v prilagojene oblike zaposlovanja.

Program, ki ga sofinancirata Evropski socialni sklad in ministrstvo za izobraževanje, so v Vipavi razvili na osnovi dolgoletnih izkušenj z osebami z različnimi primanjkljaji in motnjami v duševnem razvoju.

Kot pravi ravnateljica zavoda dr. Erna Žgur, se ta skupina ranljivih oseb le redko zaposli, še posebej zunaj institucionalnih oblik. V Ciriusu so se odločili, da bodo učencem omogočili pridobitev veščin, s katerimi bi postali enakopravnejši pri občasnem zaposlovanju in s tem tudi finančno samostojnejši.

V projekt so vključili 23 varovancev in partnerje iz lokalnega okolja. V centru pa si želijo, da bi program sčasoma vključili v veljavni sistem izobraževanja oseb s posebnimi potrebami, ki bi ga lahko ponudili tudi zunanjim uporabnikom iz okolja.

ALENKA TRATNIK