Univerza v Novi Gorici praznuje 15 let
S slovesnostmi ob začetku študijskega leta je Univerza v Novi Gorici obeležila tudi 15 let delovanja. Osrednji dogodek je bila akademija na dvorcu Zemono, kjer so podelili priznanja, med drugim častni doktorat nekdanjemu “premierju” EU Romanu Prodiju.
ZEMONO> Univerza v Novi Gorici je pot začela kot Fakulteta za znanosti o okolju, prva mednarodna podiplomska šola te vrste pri nas, ki sta jo leta 1995 ustanovila novogoriška občina in Institut Jožef Stefan. Ker so širili tako študijske programe kot raziskovalno dejavnost, so jo leta 1998 reorganizirali v Politehniko. Osem let kasneje pa je postala univerza s še dvema ustanoviteljema: občino Ajdovščina in ZRC SAZU.
Letos manjši vpis
V letošnjem študijskem letu univerzo s približno 80 zaposlenimi in 200 gostujočimi profesorji na leto obiskuje okoli 800 študentov. “Vpis je nekoliko slabši od pričakovanega. Noben program ne izstopa po številu vpisanih, morda nekoliko le poslovno-tehniška fakulteta. Novih programov pa letos nismo uvajali,” pojasnjuje rektor dr. Danilo Zavrtanik.
Na Zemonu je univerza podelila častna doktorata nekdanjemu predsedniku evropske komisije Romanu Prodiju (za zasluge pri širitvi EU in razvoju znanosti) in vodji laboratorija za fotoniko in mejne plasti na politehniki v Lausanni Michaelu Grätzlu (za dosežke pri raziskovanju materialov in zajemanja sončne energije). Zaslužni profesor je postal Antonino Abrami, častni član univerze pa Neil McN. Alford. Francisco Ernesto Baralle je prejel zlato plaketo, najboljši študenti pa priznanja.
Univerza združuje poslovne fakulteto, fakultete za znanosti o okolju, za aplikativno naravoslovje, za humanistiko in za podiplomski študij ter visoki šoli za umetnost ter vinogradništvo in vinarstvo. Slednja se bo selila v vipavski dvorec Lanthieri, to pa ne bo rešilo glavnega problema - razkropljenosti univerze, ki deluje v Rožni Dolini, Ajdovščini in Gorici. Vse skupaj bo rešil šele kampus v Novi Gorici.
V kampus med prvimi raziskovalne dejavnosti
“Pravzaprav nimamo malo prostorov, a bi radi dejavnosti združili na enem mestu,” pojasnjuje Zavrtanik. Ker je dejavnost univerze že prerasla razpoložljive prostore, bo treba najprej poskrbeti za infrastrukturo in šele nato dodajati programe.
V kampus, ki ga bodo gradili ob Kornu v Novi Gorici, se bo med prvimi vselila raziskovalna dejavnost. Univerza ima laboratorije za raziskave o okolju, za astrofiziko osnovnih delcev, fiziko organskih snovi, večfazne procese in za raziskave materialov ter centre za raziskave atmosfere, sisteme in informacijske tehnologije, za raziskave vina ter inštitut za kulturne študije.
“V letu ali dveh se bodo laboratoriji mogoče razdelili, ker postajajo veliki, denimo laboratorij za raziskave o okolju z več kot 25 zaposlenimi. Tam se razvija molekularna biologija, ki se bo dolgoročno gotovo odcepila,” je še dejal Zavrtanik.
AMBROŽ SARDOČ