Upor najemnikov na Ronketu

NOVA GORICA > Ko so se najemniki pred dobrimi desetimi leti vselili v neprofitna stanovanja sklada na Ronketu, je bilo veselje veliko. Končno so rešili stanovanjski problem, dobili so nova, prostorna stanovanja, ki so si jih opremili, najemnina je bila neprofitna. Štiričlanski družini je, na primer, pripadalo 85 kvadratnih metrov površine za zmerno ceno nekaj čez 300 evrov.

“Povečali” so stanovanja, del najemnine bo tržni

Zdaj jih je doletel šok. Sklad jih je obvestil, da so njihova stanovanja bistveno večja, kot imajo napisano v pogodbi, in bodo zato morali plačevati več. Poleg tega po novem pravilniku zdaj štiričlanski družini ne pripada več 85 kvadratnih metrov, kot takrat, ko so sklenili pogodbe, pač pa le 65. Za del, ki presega to kvadraturo, pa sklad uvaja tržno najemnino. Za primerjavo: štiričlanska družina, ki plačuje 344 evrov na mesec, bo od januarja morala plačevati 460 evrov.

“Stanovanja so bila takrat oddana zelo po domače,” direktorica sklada Nataša Leban utemeljuje, zakaj bo s 1. januarjem drastično povišala najemnine. A zanimivo je, kako so se stanovanja naenkrat povečala. Balkoni so “postali” lože, prevrednotili so še nekatere druge pros-tore, tako da, na primer, prej 85 kvadratnih kvadrantih metrov zdaj meri čez sto. “Izmere je opravil sodno zapriseženi cenilec,” utemeljuje Lebanova.

Poudarja še: če najemnik živi v večjem stanovanju, kot mu pripada, sklad višek prostora zaračuna po višji ceni. “Za del, ki presega normativ, bomo zaračunali najemnino, ki je 50 odstotkov višje od neprofitne,” pojasnjuje. “Ker se tega ni zaračunavalo deset let, je sklad izgubil približno 216.000 evrov. Kot lastniki ne moremo mimo tega,” opozarja. “Ponudili smo jim tudi zamenjavo stanovanj. Ne moremo jih prisiliti, da se selijo, bodo pa morali plačevati več,” je odločna. In zatrjuje: “Najemnikom ne kršimo nobenih socialnih pravic.”

Ogorčeno so zavrnili anekse

Sklad je najemnikom že ponudil v podpis anekse k pogodbam. A le nekaj jih je podpisalo, velika večina pa je ogorčena in jih je množično zavrnila. “Kar trdi direktorica, ni res. Sklad nam jemlje pridobljene pravice,” odgovarja Bojan Mermolja, predstavnik najemnikov, ki aneksa niso podpisali. Čutijo se dvojno opeharjeni: najprej je sklad “povečal” stanovanja, zaradi česar bi se najemnine že tako ali tako povišale, ob tem pa se sklicuje na to, da najemnikom pripadajo manjša stanovanja, kot takrat, ko so se vselili. Samo zato, da bi sklad s tržnim delom “pokasiral” več, so prepričani.

“Pogodbo smo pred desetimi leti podpisali za nedoločen čas. Res je bilo stanovanje nekoliko večje, kot bi nam pripadalo, a zato že plačujemo nekoliko višjo najemnino,” je pojasnila ena od najemnic. Druga nam je povedala, da ob vselitvi niso niti imeli izbire. “Ko smo se preselili v večje neprofitno stanovanje, so nam rekli: to sprejmite, sicer drugega ne boste dobili.” Zdaj se jim bodo zneski na položnicah povišali za več kot sto evrov. Ponovno so postavljeni pred zid: plačaj ali se izseli, so se nam izpovedali.

“Jemljejo nam pridobljene pravice!”

Tudi Mermolja je z družino stanovanje dobil leta 2003 po takrat veljavnih pravilnikih in normativih. Pripadalo jim je 85 kvadratnih metrov. Po novem jim jih pripada le 65. “Mi smo se vselili pred spremembo normativov in naše najemne pogodbe za nedoločen čas so veljavne! V njih piše, da se nam najemno razmerje spremeni, če se nam spremeni finančno stanje. Od sklada smo dobili potrdilo, da se nam finančno stanje ni spremenilo in smo še vedno upravičeni do neprofitne najemnine. Zdaj pa hoče enostransko spremeniti in izničiti pogodbe!” poudarja.

Za družine, ki so zaradi socialnega stanja upravičene do neprofitne najemnine, je sto ali več evrov na mesec višja najemnina prehud udarec. “Da ne govorimo o tem, da vsa popravila v stanovanjih plačujemo sami, čeprav smo le najemniki,” še poudarja Mermolja. Kot pravi, se bo najemnina za nekaj deset evrov na mesec povišala celo tistim, ki živijo v manjših stanovanjih, kot bi jim pripadala.

Ena od starejših najemnic nam je pojasnila, da je po smrti moža trisobno stanovanje zamenjala za enosobno, za katerega plačuje približno 170 evrov najemnine. Po novem jih bo morala nekaj več kot 200. Kako se bo z nizko pokojnino izšlo, ne ve.

Spor se bo verjetno selil na sodišče

Za pomoč so se obrnili tudi na Združenje najemnikov Slovenije, kjer so jim zatrdili, da jim sklad proti njihovi volji ne sme zaračunati tržne najemnine in da jo lahko zavrnejo. To velja za vse najemne pogodbe, ki so bile podpisane pred 16. julijem leta 2003, ko je bil sprejet stanovanjski zakon (SZ). “Kakršen koli poseg v najemne pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo SZ, bi bil nezakonit in pomeni poseg v pridobljene pravice,” potrjujejo v združenju. Trdijo še, da sklad ne more balkonov kar prevrednotiti v lože in s tem “povečati” stanovanj.

“Vztrajali bomo!” zato v en glas zatrjujejo najemniki, ki se ne nameravajo ukloniti skladu. Ker se tudi direktorica Nataša Leban verjetno ne bo omehčala in bo izstavila položnice s višjimi zneski, je najbolj verjetno, da bo zadeva končala na sodišču.

MITJA MARUSSIG