Urgentni center bo, kaj bo pa s pacienti?
Dva meseca in pol je minilo od odpiranja ponudb za gradnjo urgentnega centra v šempetrski bolnišnici, na ministrstvu za zdravje pa še ne vedo povedati, kdaj ga bodo začeli graditi. A to ni edina težava. Niti to še ni jasno, kako bo urgentna služba po novem sploh organizirana. Vodstvi zdravstvenih domov Ajdovščina in Tolmin skrbi, da bodo zaradi nedorečenosti na slabšem pacienti.
ŠEMPETER > “Razpis še ni zaključen. Odpiranje ponudb javnega razpisa je bilo 24. septembra, trenutno pa poteka pregled ponudb. Na razpis za dela so se javili štirje ponudniki, za opremo en ponudnik. Izvajalec bo znan kmalu,” so nam pred dvema mesecema sporočili z ministrstva za zdravje. A ponudnika še ni. Še več, očitno je kratek stik nastal že med ministrstvi. Zdravstveno je namreč čakalo, da bo gospodarsko pred izbiro izvajalca izdalo odločbo o dodelitvi denar, sedaj pa gospodarsko ministrstvo čaka, da izberejo izvajalca, nato pa bo izdalo odločbo. A čas teče, zgodi se ne nič. “Zadeva je še v fazi odločanja,” so nam na ministrstvu za zdravje pred dnevi potrdili, da izvajalec še ni znan. In dodali, da ne morejo napovedati, kdaj bo.
Reševalci se selijo v urgentni center
A to niti ni največja zmešnjava okrog urgentnega centra. Sodoben in racionalno organiziran center bo prinesel kar nekaj novosti. Urgenc v zdravstvenih domovih, na primer, ne bo več, saj bo vsa skoncentrirana v bolnišnici. A na ministrstvu za zdravje ne znajo pojasniti, kako bodo urgentne službe sploh organizirane. To naj bi opredelila enotna metodologija organizacije urgentnih centrov. “Predvideva se preselitev prehospitalnih enot (PHE), torej reševalcev, ki gredo na teren, iz zdravstvenega doma v prostore novega urgentnega centra, ostala mreža oziroma ekipe nujne medicinske pomoči (NMP) pa ostaja v zdravstvenih domovih v istem obsegu oziroma se bo po potrebi prilagodila razmeram na terenu,” pravijo na ministrstvu.
Delovna skupina še pripravlja dokument, na ministrstvu pa obljubljajo, da bodo v sodelovanju s predstavniki urgentnih centrov in službami nujne medicinske pomoči “poiskali kar se da dobro rešitev za njihovo okolje in specifike.”
Najprej stavba, nato organizacija dela? Napaka!
V zdravstvenih domovih pa so v skrbeh, kako bo po novem potekalo njihovo delo. “Na ministrstvu zatrjujejo, da organizacija urgentne službe za to območje še ni dogovorjena in da nas bodo pritegnili k sodelovanju, ko bo to aktualno. Menim, da je vrstni red napačen. Najprej bi se bilo treba pogovoriti o organizaciji dela, na podlagi tega bi ugotovili potrebe in iz tega bi zastavili gradnjo,” je kritičen direktor novogoriškega zdravstvenega doma (ZD) Marijan Pintar. “Mislim, da bodo morali tisti, ki se s tem projektom nekoliko lahkotno, brez podrobne analize poigravajo, nositi odgovornost za morebitne težave, ki se po moji prisoji lahko pojavijo. Na to opozarjam že ves čas,” poudarja.
Urgenca naj bi se iz Nove Gorice preselila v Šempeter. “Vsa ostala organizacija bi potekala pri nas. Ko se zgodi prvi urgentni primer, moramo zagotavljati reševanje življenj, a ne vem, kako bo poslej, ker se o organizaciji sploh nismo pogovarjali,” še pravi Pintar.
Brez krepitve NMP na terenu ne bo nič
“V primeru ukinitve naše enote bi se dejavnost oddaljila našim pacientom. Ob podpori obeh občin ustanoviteljic smo službo nujne medicinske pomoči vzpostavili čisto na novo. Vanjo smo vlagali lastni denar ob pomoči občin, na novo je bilo zaposlenih devet voznikov in spremljevalcev, v njihovo usposabljanje smo vložili veliko denarja. Zgrajeni so prostori za delo medicinskega kadra, garaže za nujna reševalna vozila, nabavljena vozila z vso potrebno opremo. Aparature so kar precejšnje vrednosti,” direktorica ZD Ajdovščina Boža Ferfolja razlaga, da bi selitev v Šempeter kar krepko udarila tako ZD kot paciente.
Še hujši udarec bi bil za paciente v Posočju. Direktor ZD Tolmin Dušan Taljat je že pred časom opozoril, da “urgentni centri ne bodo za naše občane nič prispevali k skrajšanju dostopnega časa oziroma prihoda pacienta do sprejemne ustanove, če se ne bo okrepila služba nujne medicinske pomoči na terenu.” V Tolminu bi namreč potrebovali več zdravstvenih ekip. Zaradi nejasne situacije se v ZD zastavlja vprašanje, ali je sploh še smiselno vlagati v te programe, usposabljati kadre in nabavljati opremo. Odgovora na ključno vprašanje, “kako najhitreje in čimbolj strokovno oskrbeti pacienta in ga prepeljati v urgentni center,” namreč še ni.
MITJA MARUSSIG
