Urgentni center mora biti dokončan do novembra

ŠEMPETER > Urgentni center so ob šempetrski bolnišnici načrtovali že leta 2008, po številnih zapletih s podpisom pogodbe na državni ravni in revizijskih postopkov pri izbiri izvajalca pa so z gradnjo začeli šele konec decembra lani. Nataša Fikfak je povedala, da bodo prvotni načrt verjetno dopolnjevali.

Stavba bo imela skoraj 1000 kvadratnih metrov uporabnih površin - v kleti bo poleg skladiščnih prostor tudi kuhinja, pritličje in prvo nadstropje pa bosta namenjena urgentni službi. Prav zato je morala skoraj tretjinski delež celotne investicije, ki znaša 7,2 milijona evrov - od tega bo za prvo fazo potrebno skoraj pet milijonov evrov - prispevati tudi bolnišnica.

Prva faza gradnje, ki bo predstavljala izgradnjo stavbe ter vgradnjo elektro in strojnih instalacij, mora biti zaključena do konca novembra. Fikfakova je povedala še, da izvajalci z gradnjo hitijo, da bi lahko opravili tehnični prevzem že v septembru ali oktobru in tako imeli dovolj časa za odpravo možnih napak.

Za območje severnoprimorske regije s 120.000 prebivalci bo urgentni center velika pridobitev, je na današnji slovesnosti ob postavitvi temeljnega kamna dejal šempetrsko-vrtojbenski župan Milan Turk. V. d. direktorja direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje Tomaž Glažar pa je v nagovoru poudaril, da bo potrebno urgenco do konca leta napolniti z opremo in ljudmi, kljub temu da je gradnja urgentnih centrov marsikje po državi “razdvajala namesto združevala ljudi”.

Tudi v tej regiji, ki po besedah Glažarja ni med največjimi, je pa geografsko najbolj zahtevna, prihaja do protestov, saj na Tolminskem in Vipavskem po izgradnji urgentnega centra ne želijo “žrtvovati” svojih urgentnih služb v tamkajšnjih zdravstvenih domovih.

“Dogovor z združenjem zdravstvenih domov je bil, da bo pred selitvijo urgentne službe s primarnega nivoja v bolnišnico potrebno poskrbeti za mrežo primarnega zdravstva, to pa za sabo potegne tudi kadre, tako da bomo uvedli nekakšno prehodno obdobje, ki bo glede na posamezne dele države lahko dolgo tudi do deset let,” je dejal Glažar.

Na Goriškem so se zaradi velikih zamud pri začetku gradnje urgentnega centra bali, da ga sploh ne bodo dobili. Gradnjo sicer podpira celotna regija, saj verjamejo, da prinaša boljšo zdravstveno oskrbo za vse prebivalce.

STA