Uskladili se bodo na vrat na nos

TOLMIN > “Ne vemo, v katerih državnih vrečah bo denar. Pričakujemo, da nam država po dveh letih zamujanja pri pripravi projektov za aktualno finančno perspektivo to pove. Državnih strateških usmeritev je devet. Smiselno bi bilo, da bi se v regiji s projekti pripravljali v tisti smeri, kjer je realno pričakovati denarno podporo in posledično možnost za pridobivanje denarja EU,” je pred sejo sveta regije komentiral župan Kanala Andrej Maffi.

Pohiteti je treba s pripravo projektov

Tudi pri ostalih županih je bilo čutiti nezadovoljstvo zaradi številnih nejasnosti, kako bo z razvojno podporo. Predsednik sveta regije, novogoriški župan Matej Arčon, ocenjuje, da jih država postavlja pred dejstvo, ne da bi se vprašala, ali je dogovor o razvoju regije realno pričakovati v tako kratkem času. “Regijski projekti so znani, naša naloga bo, da se prijavimo. Občina Nova Gorica med glavne cilje uvršča trajnostno urbano strategijo. V regiji bodo imeli prednost povezovalni projekti, štiripasovno omrežje, energetska sanacija stavb,” napoveduje Arčon. Kot pravi kobariški župan Robert Kavčič, je treba pohiteti, da bodo lahko konkurirali na razpisih.

Na včerajšnji seji v prenovljenem Kinogledališču, ki so si ga pozneje tudi ogledali, so se župani seznanili s postopkom priprave dogovora o regijskem razvoju. Pojasnila ga je direktorica Posoškega razvojnega centra (PRC) Almira Pirih: “Še veliko je nejasnosti, ker v operativnem programu država še ni rezervirala denarja za regije. Kot glavne strateške opredelitve, za katere bo na voljo največ denarja, izpostavlja raziskave v gospodarstvu, širokopasovna omrežja, trajnostno rabo energije, vseživljenjsko učenje in še nekatere.”

Bo država podaljšala rok?

Upa, da bo država podaljšala rok za pripravo dogovora. Prav včeraj so o tej možnosti razpravljali na ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo. ”Ne ve se, do kdaj bo možno vse izpeljati in kdaj bo denar na voljo. Vemo le, da so pred nami zapleteni postopki, zaradi katerih se bo moral svet regije še sestajat,” napoveduje Pirihova.

V severnoprimorski regiji med prednostne naloge uvrščajo ohranjanje delovnih mest in ustvarjanje novih, razvoj človeškega potenciala z izobraževalnimi programi, skrb za okolje in za prostorski razvoj. PRC bo kot koordinator takoj začel pripravljati projekte, za katere bi lahko pridobili denar.

Za širokopasovno omrežje so zainteresirane vse občine na severnem Primorskem, denar bo mogoče pridobiti tudi za energetsko sanacijo stavb v javni lasti, strateške čezmejne projekte ter medregijske projekte, ki se nanašajo na območje Triglavskega narodnega parka in četrte razvojne osi.

NEVA BLAZETIČ