Uspešna sanacija ali barbarski poseg?
Do konca novembra bodo na porečjih Soče urejali brežine, ki so bile poškodovane med poplavami v letih 2007, 2009 in 2010. Nekateri posegi, zlasti na zavarovani Soči in Tolminki, so z grobostjo in nespoštovanjem reke in življa v njej razburili ribiče, naravovarstvenike in občane. V Hidrotehniku pa zavračajo kritike.
POSOČJE > Država je za megalomanski projekt sanacije poškodb po poplavah na Soči, Tolminki, Bači, Idrijci, Vipavi in nekaterih potokih namenila 4,7 milijona evrov. Koncesionar Hidrotehnik je imel skupaj s podizvajalci za posege na voljo zgolj pet mesecev, od junija do konca novembra.
Malo časa za veliko dela
V sanacijski program so zajeli čez 50 lokacij. Na mnogih dela še niso končana. Zaradi obsežnosti posegov in prekratko odmerjenega časa so nastajali zapleti.
Najprej je razburjenje povzročila sanacija brežine na Tolminki pod Tolminom, kjer so reko najprej kar zasuli, potem pa velike količine gramoza potisnili v drevje. Del reke so spremenili v kanal, tako ponekod sploh ni dostopna. Ko so predstavniki tolminske ribiške družine in zavoda za varstvo narave posredovali, so se z izvajalci le dogovorili o popravkih. Ribiči so skočili pokonci tudi zaradi gradbišč na Soči pod Kamnom, pod vasjo Idrsko in nad vasjo Ladra. Zaradi sanacije manjše brežine so izvajalci nameravali tam reko razriti, narediti čeznjo most iz nasutega gramoza. Ribiči so dela zaustavili. Tudi na Soči so nastajali kanali s strmimi bregovi.
Rejec: “Posegi so barbarski”
Ribiči in naravovarstveniki so že na okroglih mizah ob Dnevu Soče opozorili, da so nekateri posegi v reke sporni. Predsednik Ribiške družine Tolmin Lucijan Rejec ni skoparil s kritiko: “Posegi v Sočo in Tolminko so barbarski. Delajo tako, kot pred sto leti. Del Tolminke so po nepotrebnem razkopali v celoti, kot da ne bi vedeli, da so bregovi najpomembnejši za ohranjanje in razplod ribjega življa. Imamo vtis, da želijo na čim lažji način 'pokuriti' čim več denarja.” Vodja ribogojstva pri RD Dušan Jesenšek poudarja, da je Soča zapleten ekosistem, zato z njo ne bi smeli delati kot z mrtvim predmetom.
“Zlasti ob intervencijah moramo biti posebej pazljivi, se povezati in skupaj najti najboljše rešitve. V primeru Tolminke ni šlo za urejanje, temveč za kaznovanje reke,” je razočaran Jesenšek, ki z ribiškimi kolegi skrbi za vzrejo avtohtonih rib. Njihovi uspehi odmevajo daleč prek slovenskih meja. Jesenšek opozarja, da se v prihodnje ne bi smelo več dogajati, da bi šli ob sanacijah v vodo brez posvetovanja z zavodom za ribištvo in naravovarstveniki.
Žalosten rezultat je tudi kanal na Knežci pri Kneških Ravnah. “V časovni stiski se lahko naredi več slabega kot dobrega. Če je davkoplačevalski denar že na voljo, se morajo vsi odgovorni hitro aktivirati, delati preko rednega časa,” opozarja. Ribiči ne vedo, kaj Hidrotehnik načrtuje na Soči pod vasema Kamno in Idrsko. Zdaj tam dela stojijo, ker posegi tudi zaradi drsta rib uradno niso več dovoljeni. Je pa gradbišče še odprto pod vasjo Ladra, kjer delajo na bregu in ne posegajo v reko.
Danijel Rojšek iz novogoriškega zavoda za varstvo okolja pravi, da se že dolga leta trudijo tistim, ki posegajo v struge, dopovedati, kakšne naj bodo gramozne zložbe: “Urejati jih je treba položno, da lahko vsakdo pride do vode. Potrebujemo samo dobro voljo, pa bi ta cilj dosegli.”
Brez sanacij ne gre
Da so sanacije po poplavah nujne, ne dvomi nihče. Le ustrezno morajo biti pripravljene in izpeljane. Kot pravijo v Hidrotehniku, program pripravljajo v javni vodnogospodarski službi. Načrte revidirajo na agenciji za okolje (ARSO) pri ministrstvu za okolje in prostor. ”Pred pričetkom del obvestimo pristojne ribiške družine, da lahko pravočasno odlovijo ribe. To delo jim tudi plačamo. V fazi projektiranja pridobimo pisna soglasja lastnikov zemljišč in ostala obvezna soglasja,” so nam sporočili s Hidrotehnika.
Kot še pojasnjujejo, so pri sanacijah omejeni z razpoložljivim prostorom. V zasebna zemljišča ob rekah ne smejo posegati. Če bi imeli dovolj prostora, bi vse zgradbe delali bolj položno proti vodi, dodajajo. Menijo, da je zadrega v tem, ker država ne odkupuje zemljišč ob vodah, kot je praksa v razvitih državah.
Igor Podobnik z novogoriške enote ARSO pa pravi, da so na severnem Primorskem lahko zadovoljni, ker je država v urejanje vodotokov vložila toliko denarja, kot že desetletja ne. “Megalomanski projekti v vsakem primeru dvigujejo prah. Po moji oceni je veliko delo korektno opravljeno. Je pa res, da ponekod prihaja do različnih interesov, ki se tudi izključujejo. Žal država že dolga leta namenja za urejanje vodotokov veliko premalo denarja,” opozarja Podobnik.
NEVA BLAZETIČ
