V Ajdovščini “sneži” tudi maja
“Sneženje” topolov je za številne Ajdovce precejšnja nadloga, saj lahko pri bolj občutljivih povzroča kihanje in srbečico. Škodo lahko povzročajo tudi močne korenine. Občina je že pred časom z gozdarji pregledala drevesa in pripravila načrt za posek problematičnih. Mesto potrebuje tudi načrt zasaditve parkov.
AJDOVŠČINA> Puhaste dlačice, ki v tem času letijo po zraku in prekrivajo pločnike ter zelenice v mestu, so lahko precej zoprna zadeva. Kot pojasnjuje David Fučka iz novogoriške območne enote Zavoda za varstvo narave, to niso semena, ampak le puhast ovoj okrog njih.
Orjaški topol ob ajdovski pošti je varovan kot naravna vrednota lokalnega pomena. Znan je tudi topol na levem bregu reke Vipave, ob avtocesti, ki velja za najdebelejši znani črni topol v Sloveniji.
Literatura sicer navaja, da dlačice niso alergene, za razliko od cvetnega prahu topolov, so pa lahko nadležne za ljudi s težavami z dihalnimi organi in astmatike. Kot še dodaja Fučka, topoli v mestih niso zaželeni tudi zaradi močnih korenin, ki privzdigujejo tlake, uničujejo asfalt in celo cevi kanalizacije. Ker hitro rastejo, je tudi njihova življenjska doba krajša kot pri nekaterih drugih drevesih. A kot še dodaja, bi se lahko s skrbnim načrtovanjem rastišča ter strokovno nego dreves številnim težavam tudi izognili.
Začeli z najbolj kritičnimi
V Ajdovščini so o odstranitvi topolov, ki jih je v mestu precej, govorili že večkrat. Občina je skupaj s predstavniki zavoda za gozdove pred par leti pregledala vse topole po Ajdovščini in popisala ter označila drevesa, primerna za posek. A teh je, kot pojasnjujejo na občini, precej, to pa bi pomenilo tudi znaten strošek. Zato so doslej odstranjevali le najbolj kritične primerke in jih nadomestili z drugimi, primernejšimi vrstami. "Zavedamo se, da vseh dreves hkrati ne moremo posekati, ker bi bil to prevelik poseg v urbano okolje. S postopno sečnjo in z nadomeščanjem posekanih dreves z novimi zasaditvami pa bomo sčasoma prišli do bolj kakovostnega okolja," pojasnjuje direktor občinske uprave Janez Furlan.
Med tistimi, ki so jih že nameravali posekati, je topol pred banko v soseski C2. Pristojni občinski odbor se s posekom strinja, za mnenje so zaprosili še zavod za varstvo narave. Kot pojasnjuje Fučka, drevo ni varovano, a je, tako kot ostala drevesa, del mestnega zelenja, ki prispeva h kakovosti življenja. Zato bi ga bilo nesmiselno odstranjevati, če za to ni pravega razloga.
“Odločitev o drevesih, ki so del mestnega zelenja, je v rokah lokalne skupnosti oziroma lastnika zemljišča. Po našem mnenju pa mora biti odločitev o poseku skrbno pretehtana. Pri topolih je na prvem mestu varnost. Nekatera drevesa že kažejo znake fiziološkega pešanja. V razmerah, ki jih prinaša burja, nobeno, še tako zdravo drevo, ni popolnoma varno. Stara, fiziološko oslabela drevesa, pa so na ekstremne razmere še bolj občutljiva,” pravi Fučka.
Mesto potrebuje načrt ureditve zelenih površin
Razprave okrog topolov kažejo tudi na to, da bi Ajdovščina potrebovala celovit načrt ureditve zelenih površin, vključno s parki. “Predlagamo izdelavo načrta dolgoročnega gospodarjenja z zelenimi površinami v javni lasti, kar obsega popis stanja, cilje in ukrepe. Načrt mora biti dolgoročen, saj drevesa, žal, ne zrastejo čez noč. Postopna zamenjava topolov in drugih, za parke neprimernih drevesnih vrst, je le eden od ukrepov. Žal se problematična tema vedno načenja v neprimernem času. Čas za kakršenkoli poseg je zunaj vegetacijske dobe, torej pozimi,” dodaja Vojko Černigoj, vodja ajdovske krajevne enote Zavoda za gozdove.
ALENKA TRATNIK
