V Ajdovščini so oklestili želje ljudi

AJDOVŠČINA> Dve leti od javne razgrnitve prvega osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN) je Občina Ajdovščina le malo bliže sprejemu dokumenta. Ministrstvo za kmetijstvo je na prvi in drugi osnutek dalo odločni “ne” in zavrnilo 98,5 odstotka vseh pobud za spremembo rabe prostora na najboljših kmetijskih zemljiščih. Med 1200 jih je bilo pričakovano največ za spremembo iz kmetijskih v stavbna.

Med zasebnimi pobudami jih je bilo največ za stanovanjsko gradnjo, nekaj tudi za gospodarske objekte. Občina je v planu predvidela nadaljnjo širitev obrtnih con, gradnjo športne in druge infrastrukture po vaseh, večji poseg na kmetijska zemljišča je predvidela z umestitvijo poligona varne vožnje na območje deponije materiala s plazu Slano blato ob robu letališča.

Spustili so se na realna tla

Ker je občina v letu 2004 pridobila večje površine za gradnjo obrtnih con, ki jih še ni v celoti komunalno uredila, je bilo nerealno pričakovati, da bodo kmetijci pustili, da bi se po novem OPN pozidalo kar 140 hektarov najboljših kmetijskih zemljišč v občini. Čeprav gre pogosto za degradirana območja, ki si takega statusa ne zaslužijo.

V občinski upravi imajo zdaj na mizi tretji osnutek OPN. “Predloge smo močno oklestili in skrčili skoraj vse posege na najboljša kmetijska zemljišča. Pustili smo pobude, kjer gre za zaokroževanje komunalnega opremljanja območij,” pojasnjuje vodja oddelka za okolje in prostor Irena Raspor. Občina je nov osnutek znova poslala nosilcem urejanja prostora za pridobitev dopolnjenih smernic. V tem času naj bi bila usklajena tudi okoljsko poročilo in dodatek za presojo sprejemljivosti na varovana območja Natura 2000. Ko bo dokumenta potrdilo ministrstvo za okolje in prostor, bo občina lahko tretji osnutek javno razgrnila. Predvidoma v letu 2012.

Hitreje očitno ne gre

Čeprav se zdi, da se občina največ časa ukvarja z reševanjem posameznih pobud, Rasporjeva pravi, da te pomenijo le manjši delež zahtevnega dela. “Največ, kar 95 odstotkov vsebinskih sprememb, se nanaša na uskladitev obstoječega plana oziroma novega prostorskega akta z zakonodajo, ki se stalno spreminja, in realnostjo, v kateri smo. Za občane so seveda ključne njihove pobude. Zato včasih ne razumejo, zakaj postopek traja že toliko časa. Ampak hitreje ne gre. V letu 2009 smo prvi osnutek posredovali 38 nosilcem urejanja prostora, a smo do danes pridobili le nekaj več kot polovico dopolnjenih smernic. Na odgovor kmetijskega ministrstva smo čakali devet mesecev in pol. Tudi zato ne gre hitreje,” še pravi Rasporjeva.

ALENKA TRATNIK