V bolnišnici s strahom pričakujejo nedeljo

ŠEMPETER > V nedeljo bo začel veljati spremenjen zakon o zdravstveni dejavnosti, po katerem bodo delo višjih medicinskih sester lahko opravljale le tiste s srednjo izobrazbo, ki so jim priznali kompetence, ne pa tudi tiste, ki so doslej enakovredno opravljale to delo, a jim kompetenc po zakonu niso priznali, pa čeprav imajo dolgoletne izkušnje. Zaradi tega so v enotah intenzivne terapije šempetrske bolnišnice v popolni negotovosti. Že tako so kadrovsko podhranjeni, med drugim je osem diplomiranih sester na porodniškem dopustu, od nedelje pa še osem srednjih sester ne bo smelo opravljati dela kot doslej. Stanje je alarmantno, so prepričani zaposleni, ki so včeraj opozorili na težavo.

Obvladajo vse, a ne smejo več delati

“Bistven problem je pomanjkanje kadra, ki bo nastopil zaradi na novo sprejetih kompetenc. Trenutno sta v igri zgolj dve opciji; eno je zmanjševanje števila postelj, kar je skoraj neizvedljivo zaradi trenutne zasedenosti, drugo je pa prekomerno obremenjevanje kadra, ki bo sposoben za delo, to pomeni, da bo mogoče ena sestra prevzela sedem bolnikov,” opozarja glavni tehnik oddelka za anesteziološko službo Matjaž Ferfolja.

V zadnjem letu so kadre v zdravstveni negi iskali že s tremi razpisi, prijavil pa se je le en samcat kandidat.

Zaskrbljen je tudi vodja oddelka za intenzivno interno medicino Matjaž Klemenc, saj je lahko, če bodo do podrobnosti uveljavili zahteve zakona, ogrožena varnost bolnikov in osebja. “Naše medicinske sestre, ki nimajo kompetenc, dobro delajo, veliko znajo, tudi zato, ker smo jih leta in leta učili. Zdaj pa naenkrat niso več sposobne?” poudarja. Medicinski tehnik Bojan Jovanovič, ki na kirurški intenzivni deset let opravlja enako delo kot diplomirane, a mu kompetenc niso priznali, denimo, ne bo smel več opravljati dela, kot ga je doslej, in s tem pomagati kolegom in kolegicam. “Trenutno še ne vem, kaj bomo smeli delati in česa ne, nimamo novih navodil. Zelo ponižujoče je, da nam zakon zdaj prepoveduje delati to, kar smo lahko doslej. Vzdušje je zelo napeto,” pravi.

“Že danes me je strah, kaj bo v nedeljo”

“Že danes me je strah, kaj bo v nedeljo, ko bom prišla v službo,” pravi diplomirana medicinska sestra na oddelku internistične intenzivne terapije Dajana Klančič. Turnus si bo delila s kolegico, s katero si je doslej enakovredno delila delo, od nedelje pa to ne bo mogoče: “Če bo sedem postelj zasedenih, bom sama prevzela vse paciente, kolegica pa jih bo lahko le umila, jim dala jesti, piti in tablete. Ta predpis je absurd, za paciente mora biti poskrbljeno, ne more ena sestra skrbeti za sedem pacientov, sploh če so težki pacienti četrte kategorije.”

Največji absurd je, da so diplomirane sestre ogromno znanja pridobile prav od izkušenih srednjih, ki jim zdaj ne priznavajo kompetenc. “Normalno so ljudje v stresu, ponižane so, strah nas je, nekatere delajo že 30 let, od njih smo se učile in črpamo znanje še zdaj,” dodaja Klančičeva.

Ker je situacija težka, predvsem pa, da ne bi ogrozili pacientov, so pripravljeni tudi kršiti zakon in delati kot doslej. “Vest nam ne dopušča, da pustimo sestre s kompetencami same delati,” meni Jovanovič. “Kot zdravnik menim, da je na prvem mestu varnost pacientov, zato smo tukaj,” poudarja tudi Klemenc.

Vodstvo v zadnjem trenutku gasi požar

Direktor Stanislav Rijavec poudarja, da zakona ne smejo kršiti, da pa intenzivno iščejo rešitve. “Nastale razmere rešujemo, urniki so pripravljeni, ostale diplomirane medicinske sestre so pripravljene pomagati. Naredili bomo vse, da bo za varnost pacientov poskrbljeno,” zagotavlja. Z zaposlenimi z oddelka intenzivne terapije se je že in se še bo pogovarjal, včeraj se je sestal tudi s predsednico zbornice zdravstvene in babiške nege Moniko Ažman. Ministrstvu bodo poslali predlog, da bi uveljavilo polletni moratorij, v tem času bi uredili kadrovske razmere.

“Z vodstvom bolnišnice smo v stalnem stiku že ves teden, pripravljamo poglobljene rešitve, ponudila sem posebno ekspertno skupino, ki bo prišla v najkrajšem možnem času in pomagala urediti težave. Posledic ne smejo občutiti ne pacienti ne zaposleni,” je dejala Ažmanova, ki meni, da se da marsikaj rešiti tudi z boljšo organizacijo dela. Priznava pa, da je bolnišnica že leta podhranjena pri kadrih v zdravstveni negi in da bi morali za to poskrbeti že zdavnaj. Kar pa bo očitno izredno težka naloga. V zadnjem letu so namreč te kadre iskali že s tremi razpisi, prijavil pa se je le en samcat kandidat.