V Brdih in Vipavski dolini je obiranje oljk na vrhuncu
V lanskem letu so na Goriškem pobrali okoli 150 ton oljk, letos pa bo pridelka gotovo več, saj je oljkarstvo na tem koncu Slovenije v porastu. Tako pravijo v obeh tamkajšnjih društvih oljkarjev, ki so v tem tednu začeli z obiranjem.
DOBROVO> Sredi tedna so na Dobrovem zagnali oljarno, ki obratuje peto leto. Kot je ob tej priložnosti povedal predsednik briškega društva oljkarjev in slovenske zveze oljkarskih društev Elizej Prinčič, so obiranje oljk na Gorškem (v Brdih, Vipavski dolini in na delu Krasa) začeli kasneje kot v slovenski Istri, to pa zato, da bi ujeli optimalno zrelost sadeža.
Lani so v briški oljarni stisnili okoli 150 ton oljk, letos pa pričakujejo več pridelka, saj je oljkarstvo na tem koncu Slovenije v porastu. Z obiranjem je bilo treba počakati tudi zaradi deževnega vremena.
Kot je povedal predsednik goriškega društva oljkarjev Vladimir Uršič, tudi njegovi člani želijo svojo oljarno, in sicer v okviru šempetrske biotehniške šole. Morda se jim bo želja izpolnila s projektom Uelje II, s katerim občina Brda skupaj z društvoma oljkarjev in z drugimi partnerji kandidira za evropski denar, namenjen čezmejnemu sodelovanju. Če bodo s projektom uspeli, bodo med drugim dobili tudi denar za nadgradnjo oljarne na Dobrovem.
Oljčnikov vse več
Kot je dejal Prinčič, ocenjujejo, da briški in vipavski oljčniki pokrivajo že približno 200 hektarjev površin. Mnoga drevesa so še mlada in bodo obrodila šele čez čas, zato pričakujejo, da bo kmalu pridelka še več. Za trgovske police ga sicer ni dovolj in kar briški in vipavski oljkarji ustekleničijo (priporočena cena je 12 evrov za 750-mililitrsko steklenico), ga prodajo doma.
Oljkarstvo pa je še vedno le dodatna dejavnost na kmetiji, večini je osrednja vinogradništvo.
V briško in goriško oljkarsko društvo je včlanjenih približno 430 članov.
Preveč obdavčeni
Na včerajšnji tiskovni konferenci ob zagonu briške torkle so oljkarji opozorili tudi na težave, ki jih pestijo. Po mnenju Prinčiča in briškega župana Franca Mužiča pogrešajo tesnejšo povezanost s kolegi iz slovenske Istre. Kot menita, bi jo bilo moč okrepiti tudi prek združenja občin, pridelovalk oljčnega olja, ki je po nekaj letih delovanja zamrlo.
Elizej Prinčič v večji povezanosti pridelovalcev vidi tudi več moči oljkarjev v odnosu do države, od katere bi želeli predvsem bolj urejeno davčno zakonodajo. Odpraviti hočejo visoko obdavčitev oljčnega olja v primerjavi z drugimi kmetijskimi pridelki. Prepričan je, da bi ugodnejša obdavčitev lahko pripomogla tudi k legalizaciji mnogih oljčnikov, saj je po nekaterih ocenah kar polovica slovenskih nasadov neregistriranih.
V obeh društvih pa se trudijo, da bi bila ta dejavnost povsem v skladu z zakoni.
AMBROŽ SARDOČ