V Franji bodo hiteli kot doslej - počasi

CERKNO> Župan Miran Ciglič je septembra svetu občine z gradivom Upravljanje Partizanske bolnice Franja dal vedeti, da bo desetletnim “intenzivnim”, a neuspešnim pripravam upravljalskega načrta za bolnico Franja počasi naredil konec. Svetnike je povabil, naj razmislijo, kako bi učinkovito poskrbeli za celoten spomeniški kompleks, ki se razteza na 60 hektarjih.

Obilje različnih interesov

Učinkovitega upravljalca ima v Mestnemu muzeju Idrija samo ožje območje bolnice, ki ob barakah z opremo obsega še dostope in strugo Čerinščice. Za to je muzej tudi pristojen, medtem ko naj bi bila naloga občine kot lastnice upravljanje s preostalim kompleksom. Tu so še interesi lastnikov zemljišč, ki se v tokratno razpravo še niso vključili. Zaradi problemov - izpostavljali so zlasti prikrajšanosti zaradi prepovedane gradnje v zaščitenem območju in uničevanje površin zaradi obiskovalcev - pa so bili najglasnejši leta 2002. Tedaj je družba Directions v okviru nominacije bolnice Franja na Unescov seznam z obsežnim upravljalskim načrtom predvidela oblikovanje fundacije, v okviru katere bi svoje interese usklajevali in s kompleksom upravljali vsi omenjeni.

Načrta niso sprejeli, Ciglič pa o fundaciji ne razmišlja več. Prepričan je, da bi se morali ob občini, muzeju in lastnikih zemljišč v upravljanje vključiti še vodarji in geologi in usmerjati vzdrževanje ogromnih zaplavnih pregrad na hudourniku Čerinščica in lovilnih mrež na pobočjih obeh Njivčev, s katerimi so novo zgrajeno bolnico zavarovali.

To bi po njegovem lahko zagotovili v okviru novega javnega zavoda, ki bi sčasoma prevzel vodenje in upravljanje vseh kulturnih spomenikov in turizma v občini. Verjetnejša pa se mu zdi povezava vseh omenjenih upravljalcev s krovnim koordinatorjem.

Jabolko spora so vstopnine v Franjo

Sekretar na ministrstvu za kulturo Jožef Školč je ob nedavnem obisku v Idriji jasno povedal, da v krizi o novem zavodu ni mogoče razmišljati. Ob splošnem soglasju, da je muzej učinkovit upravljalec ožjemu kompleksu Franje, pa so v Cerknem že dolgo jabolko spora vstopnine, ki jih iztrži od obiskovalcev. Gre za približno 55.000 evrov v minulih letih, ob letošnjem obisku 23.000 ljudi pa še za nekoliko višji znesek.

Muzej “vrača” prihodek v spomeniške objekte, tudi v nedonosna oddelek muzeja v Cerknem in Bevkovo domačijo. Občina in lastniki zemljišč pa menijo, da bi moralo nekaj tega denarja kaniti tudi njim. V minulih letih, ko so Franjo s pogodbo dali v upravljanje muzeju, so sprva celo predvideli, da naj bi bile vstopnine prihodek občine.

Ciglič podobno meni, da bo imela ob sklepanju upravljalske pogodbe z muzejem ključno vlogo delitev izkupička od vstopnin. Muzej, ki poudarja svojo obvezo za vzdrževanje vseh objektov, ki jih ima v upravljanju, vstopnin ne bo odstopil. Soglaša pa, da bi bilo prav, denimo, s krovnim odborom, učinkovito poskrbeti za celoten kompleks spomenika, kot to predvideva župan.

Svetniki naj bi svoje predloge za ureditev upravljanja podali do konca oktobra. Ker to med javnost in v muzej vnaša nekaj nelagodja, v občini zagotavljajo, da bodo hiteli počasi.

SAŠA DRAGOŠ