Na severnem Primorskem znova statistika, ki lahko omeji običajno življenje

NOVA GORICA > Kot je poudaril regijski poveljnik civilne zaščite (CZ) Samuel Kosmač, “beležimo od začetka marca stalno rast dnevnih okužb. Po včerajšnjih podatkih (za sredo, 24. marca op. a.) v absolutni številkah najbolj izstopa novogoriška občina, ki je zabeležila skoraj polovico okužb v regiji. Po 14-dnevni incidenci na 100.000 prebivalcev pa izstopa občina Vipava, medtem ko se najbolje drži občina Bovec.”

Zakaj se znesti nad šotorom?
Samuel Kosmač je povedal, da je policija odkrila domnevnega “mazača” šotora, ki ga je novogoriška izpostava uprave za zaščito in reševanje letos postavila v mestu za hitro testiranje. Šotor je bil večkrat popisan s sprejem, škoda je ocenjena na 7000 evrov, ker je treba popisani del platna menjati. “Želel bi povedati, da CZ pomaga zdravstvu, trudimo se delovati v dobro vseh. Zato se mi zdi neprimerno, da posamezniki svoje nesoglasje z ukrepi vlade izražajo s poškodovanjem tuje lastnine,” je poudaril Kosmač.

Žarišč k sreči ni

Kosmač je glede razmer v šolah izpostavil, da jih je po zbranih podatkih samo pet v vsej regiji brez oddelkov v karanteni. Na OŠ Frana Erjavca v Novi Gorici je, denimo, od danes v karanteni kar devet oddelkov od 29-ih oziroma tretjina vseh učencev, pozitivnih je tudi šest učiteljev, je potrdila ravnateljica Lara Brun. Po besedah namestnika poveljnika novogoriške CZ Simona Vendramina sicer podatki covid sledilnika za šole niso zanesljivi, ker je v osnovnih šolah in v vrtcih za sto odstotkov več odsotnih otrok kot po sledilniku. V mestni občini je teh malčkov in najstnikov 4100, odsotnih jih je 13 odstotkov.

Zaznane okužbe so razpršene po območju. Žarišče bi, po besedah novogoriškega podžupana Saša Kogovška, pred dnevi skoraj nastalo v samskem domu v Novi Gorici, a je občinski štab CZ takoj ukrepal, da se okužbe niso razširile. Osem okuženih je zdaj v karanteni v Postojni, ostali so bili na zadnjem testiranju v ponedeljek negativni. In tudi v domovih upokojencev, ki so jeseni bili na udaru, žarišč ta trenutek ni.

Skupaj 33.000 testov

Direktorica novogoriškega zdravstvenega doma Petra Kokoravec je spregovorila o testiranju in cepljenju prebivalstva. V enem letu je ZD opravil približno 11.000 PCR testov, od oktobra dalje, ko se je uvedlo splošno presejanje ter obvezno preverjanje nekaterih skupin zaposlenih, pa še 22.000 hitrih testov. Pomočnica direktorice Mojca Vidic je povedala, da zdaj opravijo 400 do 450 hitrih testov dnevno, kar zagotavljajo tako, da medicinske sestre iz referenčnih ambulant delajo v nadurah. Kajti svojih osnovnih dejavnosti ZD ni krčil.

Izključno za čezmejne dnevne migrante je sicer država odprla dodatno testirno točko na mejnem prehodu Solkan, kjer pa prihaja po besedah Vendramina do dolgih vrst, tudi 50, 60 ljudi hkrati, zato ker urniki niso prilagojeni potrebam ljudi. Občina in lokalna CZ sta na to večkrat opozorili ministrstvo, a nista bili povsem uslišani.

Doslej 4200 cepljenih

“Od konca decembra pozornost usmerjamo v izvajanje cepljenja. Cepimo redno tedensko po navodilih NIJZ,” je Petra Kokoravec povedala še, kako ta trenutek razglašena epidemija zaposluje osebje ustanove.

Do danes so cepili 4200 oseb, od tega 2800 dvakrat. Uporabljajo tri vrste cepiva, prijavi se lahko vsakdo, in na ožjem Goriškem, ki ga pokriva ZD, je zdaj to možno narediti pri osebnem zdravniku ali prek spletišča zdravstvenega doma. Zanimanja je več, kot je trenutno na razpolago cepiva. Kot je dejala strokovna vodja Polona Campolunghi Pegan, zdravniki prijavljene razvrstijo v prednostne skupine. Množično cepljenje je po njenih besedah organizacijski zalogaj, a nekako gre, pojavljanje neželenih učinkov pa je v mejah pričakovanih.

Brez okužbe pri že cepljenih

Kokoravčeve tudi pojav okužbe pri že cepljenjih, ki ga sicer na ožjem Goriškem doslej ni bilo, ne preseneča: “Nihče ne trdi, da cepivo povsem ščiti pred obolevanjem.” Kot je dodala, pa ščiti pred hujšim potekom bolezni, in kot izpostavlja Campolunghijeva, je pomembna precepljenost najbolj ranljivih skupin, “da bo manj hospitalizacij, bo zdravstveni sistem zdržal in se bomo na vseh ravneh zdravstva ukvarjali z drugimi boleznimi in s preventivo. Ker tudi ta del nas skrbi.” Kot je še dodala direktorica, skrbi tudi tretji val, ker ne vemo, kakšen bo. Nadeja se, da bi čim prej bilo na voljo čim več cepiva.