V Idriji lovijo zadnji vlak

IDRIJA>“Splošne ambulante vsako leto obišče v povprečju po tisoč obolelih več in s tem se spopadamo zaman,” je sekretarju IvanuErženu na delovnem obisku v občini povedal direktor Zdravstvenega doma Idrija Marko Hvala. Zbrani so vedeli, da v staranju občanov leži le del odgovora. AlfredKobal, ki je desetletja raziskoval posledice živega srebra in ionizirajočega sevanja na zdravje Idrijčanov, je obema pripisal dobršen del nadpovprečne obolevnosti za raki in drugimi boleznimi. Upa, da bo le napočil čas za sanacijo zdravju nevarnega okolja.

Okolje strupeno, sanacija na papirju

To in zagon za zdaj le na papirju obstoječega in zaradi likvidacije Rudnika ogroženega Informacijsko raziskovalnega centra za živo srebro, je imel v mislih poslanec SamoBevk, ko je v Idrijo povabil Eržena.

Sekretar seveda ni ničesar obljubil. Z besedami, da se bo znanje o živem srebru in odpravi njegovih posledic z odhodom rudniških strokovnjakov izgubilo, če center ne bo nemudoma oživel, pa je dal vedeti, da kljub krizi ne gre več čakati. “Živo srebro je v svetu prepoznano kot ena največjih groženj zdravju. Nujno potrebujemo program za bolj učinkovito obvladovanje strupene kovine. Zato se zavedamo pomena znanja idrijskih strokovnjakov in zagnanosti tukajšnjih politikov, ki lahko bodočim generacijam ustvarijo pomembno dodano vrednost ne le v Sloveniji, pač pa v svetovnem merilu,” je dejal Eržen in omenil, da bi v okviru državnega Urada za kemikalije lahko pospešili obvladovanje strupa.

Bolezenska patologija in posledice petstoletnega rudarjenja so raziskane do najmanjše podrobnosti, je pojasnil vodilni raziskovalec, primarij Alfred Kobal. “Imamo jasno sliko o obolevnosti, stanju in vplivu rudarjenja na okolje in ionizirajočega sevanja na stanovanjske stavbe, a sanacije še nismo začeli. Čaka nas ogromno dela, saj občina ne upošteva niti pravil novogradnje, ki v svetu veljajo v okoljih s prekomernim sevanjem radona,” je povedal Kobal in dodal, da je sanacija naloga Evrope, v katero so, predvsem k avstrijskim, krajši čas pa k francoskim in italijanskim gospodarjem, odtekali dobički rudnika.

Skupaj do negovalnega oddelka

Direktorica PBI ViktorijaGorjup je opozorila, da je povsem zanemarjena zdravstvena rudniška renta plod dragega zapiranja rudnika, ki naj bi Idrijo ubranil pred ugrezanjem in jo kot mesto sploh ohranil na slovenskem zemljevidu.

Ker je varni zapori podzemnih rovov vso prednost namenilo tudi vodstvo rudnika, so številni programi v podporo zdravju in sanaciji okolja obležali na papirju. Med drugim tudi pred dvema desetletjema že dorečena negovalna bolnišnica, ki jo Idrija zelo pogreša.

“Hudo je, ker svoje ljudi pošiljamo umirat po vsej Sloveniji,“ je poudarila Gorjupova. S sodelovanjem PBI, zdravstvenega doma in doma upokojencev bi bolnišnico ali vsaj negovalni oddelek lahko dobili, saj nov zakon to omogoča.

Tudi Eržen soglaša, da je sodelovanje prava pot. Zagotovil je, da se primarnemu zdravstvu obetajo boljši časi. “Z drugačnim sistemom financiranja se bodo razmere v zdravstvenih domovih izboljšale. Prizadevali so bomo zagotoviti enak dostop do zdravnikov ne glede na geografsko lego krajev in njihovo odmaknjenost od centrov, ki resno prizadeva tudi Idrijo,” je optimist.

SAŠA DRAGOŠ