V Idriji so dahnili usodni “da”, a CERO jim še vedno ne diši

IDRIJA > S to odločitvijo Idrija ne bo onemogočila porabe 20 milijonov kohezijskih evrov za izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki (CERO) in si na pleča zvrnila plazu obtožb in verjetne tožbe zaradi odstopa od projekta. V tej smeri je šla obrazložitev župana Bojana Severja na srečanju s predsedniki svetniških skupin, ki so potem soglasno podprli odlok o oblikovanju javnega podjetja RCERO Nova Gorica.

Zmenili so se že pred izredno sejo

Torkova izredna seja sveta občine, ki je bila sklicana le za potrditev odloka, je bila končana v štirih minutah. Svetniki - večina opozicijskih med 16 prisotnimi - so soglasno, brez ene besede ali vprašanja v razpravi odlok podprli v obeh branjih.

Sprejem odloka je bil pričakovan, čeprav so štirimesečni zapleti na sejo pritegnili tudi novinarje, ki dela idrijskega sveta ne spremljajo. Prav novinarjem in “napačnim” informacijam v javnosti se je hotel župan Sever izogniti, zato je pred izredno sejo sklical na srečanje predsednike svetniške skupin. A tudi na izredni seji je potreboval le četrt ure, da je vodje prepričal, da je projekt preveč pomemben, da bi ga Idrija zavrla oziroma si nakopala plačilo odškodnine, če bi izstopila iz njega. Prepričal jih je kakopak tudi v to, da se ob projektu ne gre politično deliti, pač pa ga soglasno podpreti.

Po dopustih, ko bo podjetje oblikovano, pa naj bi občane seznanili, kakšne obveznosti občino in njih čakajo v zvezi s CERO, in seveda, kako jih bo Idrija poravnala.

Idrija nima denarja za gradnjo

Da Idrija ostaja v projektu, se ve že od sredine junija oziroma od srečanja župana Severja na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Ostajajo tudi pomisleki, ki jih ima Sever glede tega, ali bo CERO res posloval racionalno, in ostaja dejstvo, da Idrija nima denarja za sovlaganje v gradnjo regijskega odlagališča.

Doslej je za projekt CERO plačala približno 70.000 evrov. V letošnjem in prihodnjem proračunu je za gradnjo sicer na papirju zagotovila 590.000 evrov (kar znaša nekaj več kot polovica celotnega zneska, ki ga morajo v Idriji vložiti v projekt), a trenutno ob deset milijonov evrov vredni gradnji kanalizacije občina nima niti za poplačilo svojih zapadlih obveznosti. Stroškov zimskega čiščenja cest, denimo.

Si puščajo odprto pot za izhod?

Nekateri vodje svetniških skupin, ki so se udeležili usklajevanja z županom, zato ugibajo, da si utegne Idrija izgovoriti možnost, da pri gradnji ne bo sodelovala in da bi na odlagališče le odvažala odpadke. Seveda po višji ceni, kot bo veljala za občine, ki bodo vlagale v center.

A to so ugibanja. Marca so svetniki obravnavo odloka odložil do pridobitve izračunov, koliko naj bi občina in občani pravzaprav plačevali, ker je občina vključena v projekt CERO, in maja znova, ker s pridobljenimi izračuni niso bili zadovoljni. Izračunov, ki bi jih prepričali, sicer še niso dobili, so pa kljub temu potrdili odlok o ustanovitvi javnega podjetja RCERO, “ker se nam zdi pomembno, da Idrija ne bo cokla črpanja evropskega denarja za resnično pomemben projekt,” kot so dejali naši sogovorniki, ki so prisostvovali seji pred izredno sejo sveta občine.

SAŠA DRAGOŠ