V Idriji streljajo z močjo argumentov

IDRIJA> V povsem sveže urejenih prostorih Mladinskega centra (že leta v nastajanju) je vodstvo UPB našpičilo besedne puščice proti omejevanju in zapostavljanju nevladnih, v prvi vrsti približno 60 po Sloveniji delujočih in pojemajočih, samoniklih prizorišč kreativnosti. Argumentirano in s povabilom idrijskim klubom, čeprav delujočim pod javno kapo, naj se postavijo za nevladno mladinsko polje in s tem zase.

Prostori so, program je pester, mladi pa ...

Klubu idrijskih študentov (KIŠ), taborniškemu rodu Srebrnih krtov in samoniklemu društvu Idrija 2020 je prostore v nekdanjem dijaškem domu odstopila občina, obnovili so jih sami. Program vseh treh je zanimiv za organizirano in neorganizirano mladež, prostori pa odprti za vse kreativce. Če se bodo po petih letih dogovarjanj povezali v mladinski center (predlog za oblikovanje je na občinskem svetu), bodo delovali pod okriljem občine.

Kar, kot je poudaril ustanovitelj društva mladih Idrija 2020 Matevž Straus, se je v preteklosti že otepalo. Občina je prostore mladim dala, jih zanje celo uredila, a jih tudi vzela, ko je bila dejavnost v njih preglasna za sosede, ali pa je zamrla v prerekanjih in nezainteresiranosti mladih. “Preveč radi nas kritizirajo, da smo leni in neresni. Menim, da predvsem tisti, ki v mladih letih niso bili dejavni. Res pa je, da je izključno na nas, da se dokažemo,” je menila predsednica KIŠ Sabina Carli.

“Zahvala” občini

Samonikla, nevladna prizorišča običajno nastajajo brez sodelovanja lokalnih in drugih oblasti. V kleteh, z zasedbo prostorov (Pekarna) in zgradb (Metelkova). Ali pa tudi v sodelovanju z občino, kot denimo cerkljanski CMAK. Njegov predsednik, tudi član uprave UPB Matjaž Petrnel, se je lahko “pohvalil” s 6000 evri letne podpore občine. S “Hvala občini” je navdušil predsednika UPB Marka Breclja, da je puščico izpel proti računovodkinji svoje občine, uprave enega, ki skrbno usmerja denarne tokove in možnosti kandidiranja na razpisih.

Kakopak skupaj z odsotno državno mladinsko politiko, ki množi birokracijo, krotoviči javno delo in motečim iz za vse pojemajoče malhe reže še skromneje kot svojim mladinskim poljem. Lani je 60 vladnih mladinskih centrov poželo 603.000 evrov oziroma 13 odstotkov vrednosti programov, skoraj toliko nevladnih prizorišč pa približno pol milijona evrov oziroma za poltretji odstotek programov.

Kulturna industrija norčevanja

Ker nevladniki nočejo biti vladani, samoorganizirano prostovoljno in samoiniciativno dajejo več. So bolj uporni, kritični, neodvisni, kreativni in daleč stran od kulturnih in ustvarjalnih industrij, o katerih kot možnosti zaposlovanja piše nastajajoči prvi nacionalni mladinski program. Kar je kot kulturno industrijo norčevanja prepoznal Želko Pelicon iz UPB in predsednik KUD France Prešeren, ki zaradi visokih dolgov pravkar bije plat zvona. Ker ni edini, UPB bojuje boj za nevladno mladinsko polje na vladni ravni. Ker so nevladniki vrednota Slovenije, kot so v premislek ponudili v lanski knjigi Na trdna tla, ki jo je avtor, kulturni antropolog dr. Rajko Muršič v Idriji tudi položil v srca.

Brecelj pa se je, kot že večkrat prej s koncertnim performansom v mladinskem centru in nato še Akvariju M poklonil prijatelju, prezgodaj preminulemu Ivanu Sedeju, ki je na poggorišču ZSMS uspel kot prvi združiti idrijsko mladež in ji pridobiti prve prostore.

SAŠA DRAGOŠ