V Kobaridu zaznamovali 120-letnico smrti Simona Gregorčiča
V Kobaridu je bila sinoči slovesnost ob 120-letnici smrti pesnika, narodnega buditelja in duhovnika Simona Gregorčiča, znanega tudi pod vzdevkom goriški slavček. Ob tej priložnosti je kraj ob reki Soči, ki jo je med drugim opeval pesnik, obiskala ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc, odkrili so tudi obeležje Gregorčiču.
Na pročelju kulturnega doma v Kobaridu so odkrili spominsko obeležje Simonu Gregorčiču.
Foto: Primorski ValKOBARID • Ministrica Ignacija Fridl Jarc je povedala, da se globoko poklanja Gregorčičevi poeziji in njegovi izredni ljubezni do domovine. Izpostavila je pesnikovo vero v slovenski jezik, ki je ustvaril slovenski narod in iz katerega smo pozneje ustvarili svojo državo.
Pred slovesnostjo se je ministrica srečala tudi s kobariškim županom Markom Matajurcem in predstavniki kulturnih društev iz Posočja. V sklopu dogajanja so odkrili obeležje Gregorčiču. Njegov avtor je akademski kipar Damijan Kracina, ki je poustvaril pesnikovo podobo in podpis, pri umestitvi obeležja na pročelje kulturnega doma v Kobaridu pa so posebno pozornost namenili tudi ohranitvi originalnih črk, ki so tam že od prej.
Matajurc je izpostavil, da obeležje zaokrožuje podobo kulturnega doma, od leta 2021 poimenovanega po pesniku. Direktor Tolminskega muzeja Tadej Koren pa je poudaril pomen ohranjanja pesnikove zapuščine za vse generacije.
Večer je zaokrožil koncert uglasbitev Gregorčičevih pesmi, ki so jih predstavili Vokalna skupina Drežnica, The Time Keepers in Borut Skočir, Moški zbor Poljubinj in Oktet Simon Gregorčič, Mešani pevski zbor Planinska roža in Mešani pevski zbor sv. Anton ter Martina Burger. Pod umetniško zasnovo se je podpisala Sanja Gregorčič Balzamović, ki je dogodek tudi povezovala.
Simon Gregorčič se je rodil 15.oktobra 1844 na Vrsnem blizu Kobarida. Bil je katoliški duhovnik in že za časa svojega življenja zelo priljubljen pesnik. V Gorici je študiral bogoslovje, duhovniški poklic pa ga je popeljal od Kobarida, kjer je ustanovil eno prvih čitalnic na Slovenskem, prek Branika do Gradišča nad Prvačino. Ustvarjal je v obdobju med romantiko in realizmom, pisal pa domovinske, ljubezenske, pripovedne in izpovedne pesmi. Umrl je 24. novembra 1906 v Gorici, pokopan pa je pri cerkvi svetega Lovrenca v vasi Smast blizu svojega rojstnega kraja. Njegova najbolj znana dela so pesmi Soči, Človeka nikar in Kropiti te ne smem. Zbrane so v pesniški zbirki Poezije, ki je izšla v štirih knjigah med letoma 1882 in 1908.