V krizi so javna dela rešilna bilka
Eden od načinov, kako pomagati brezposelnim, posebno v krizi, je program javnih del. Lani je bilo na severnem Primorskem vanj vključenih 149 oseb, podobno bo tudi letos. Čeprav je zaposlitev časovno omejena, je za večino delodajalcev in delavcev dobrodošla rešitev. Želijo pa si, da bi javna dela trajala dlje časa.
SEVERNA PRIMORSKA> Javna dela kot ukrep aktivne politike zaposlovanja so pomembna zlasti za ranljive skupine brezposelnih, invalide, starejše od 50 let, mlajše od 30 let, prejemnike denarnega nadomestila ali socialne pomoči, nižje izobražene, dolgotrajno brezposelne. S temi programi se sofinancirajo stroški zaposlitve brezposelnih oseb pri neprofitnih delodajalcih, najpogosteje v socialnem varstvu, izobraževanju, kulturi, varstvu narave, komunali ali v kmetijstvu.
Konec novembra je bilo na severnem Primorskem prijavljenih 5.536 brezposelnih. Največ, 2.899 v Novi Gorici, in 1.547 v Ajdovščini. Septembra je bila brezposelnost v regiji 10,3-odstotna, na Ajdovskem 13,5-odstotna.
Tudi letos 150 oseb v javnih delih
Lani je bilo na severnem Primorskem v javna dela vključenih 149 oseb. Največ, 44, v Novi Gorici, 32 v Ajdovščini, v ostalih občinah pa so imeli od dve do devet javnih del. Za leto 2013 ima novogoriški zavod za javna dela na razpolago 880.000 evrov. Na javno povabilo so dobili 121 ponudb, sprejeli so jih 86. Do 10. januarja so podpisali 85 pogodb s posamičnimi izvajalci. Največ, 28, za Občino Ajdovščina, 19 za Novo Gorico, po osem za občini Kanal ob Soči in Šempeter-Vrtojba. Drugod imajo največ po štiri javna dela. Skupna vrednost pogodb je dobrih 876.000 evrov. “67 brezposelnih oseb že dela, predvidevamo, da bomo tudi v letošnjem letu vključili približno 150 oseb,” pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje.
Občina kot naročnica zagotavlja za javnega delavca 25 odstotkov njegove plače, za invalide le pet odstotkov, in celoten regres. Kot pravi Katarina Ambrožič z Občine Ajdovščina, je na Ajdovskem spričo težkih gospodarskih razmer za javna dela precej zanimanja. “Še posebej zdaj, ko je brezposelnost v naši občini velika. Javna dela so zelo dobrodošla in jih občina vsa leta podpira.” V novogoriški občini bo javna dela opravljalo 28 ljudi, od tega štirje invalidi, pojasnjuje Mirka Križnič z novogoriške občine, ki bo za to porabila 120.000 evrov: “Javna dela podpiramo, saj predstavljajo dodatno možnost zagotavljanja delovnih mest in izvajanje družbeno koristnih del.”
“Brez njih ne bi zmogli”
V Zavodu za šport Ajdovščina so imeli lani štiri javne delavce, letos tri. Direktor Uroš Pintar je s programi javnih del zadovoljen: “Dobrodošli so za delodajalca in brezposelne. Tudi zaposlitev za določen čas je v teh razmerah dobrodošla, saj se znižuje tudi stopnja brezposelnosti. Javni delavci nam nudijo pomoč, ki nam pri podhranjenosti s kadrom pride še kako prav.” Podobno pravi Artur Lipovž, direktor Lavričeve knjižnici, kjer so jim za letos odobrili dve javni deli za šest mesecev. Enega sodelavca še izbirajo. “Težava javnih del je v omejitvi trajanja in hitrih menjavah. Delavec se ravno privadi na delo, pa že mora zaključiti,” opozarja Lipovž. Enako meni Margerita Humar, vodja dnevnega centra Šent, kjer si s programom javnih del pomagajo že skoraj desetletje. Letos imajo tri zaposlitve te vrste. “Brez njih programov ne bi mogli izvajati, kot jih. Ob tem se trudimo, da bi zaposlenim preko javnih del zagotovili tudi redno zaposlitev. Pred leti smo, na primer, uspeli dva javna delavca zaposliti v dnevnem centru za odvisnike. Potrebe so velike, nujno bi potrebovali še enega moderatorja, a žal ministrstvo vse bolj krči denar,” našteva Humarjeva in poudarja, da zelo dobro sodelujejo z občinami. A opozarja na slabosti javnega povabila, ki je nadomestilo javni razpis: “Javno povabilo je odprto do porabe sredstev, kar nas sili v hitenje, denarja pa zelo hitro zmanjka.”
ALENKA TRATNIK,
MITJA MARUSSIG
