V krizi so zagnali “špar” program

ANHOVO > “Soočamo se z upadom gradbene dejavnosti, konkurenco in plačilno nedisciplino. Kljub temu obvladujemo denarni tok. Pravočasno poravnavamo vse obveznosti do zaposlenih, države in bank,” je nezavidljive razmere za družbo, za katero pa trdi, da je v dobri kondiciji, opisal donedavni predsednik uprave Salonita Dragan Marinič. 30. novembra je zapustil predsedniški stol, od prvega decembra pa je novi član nadzornega sveta družbe.

V iskanje novih priložnosti

Med ukrepi, ki so bili pod njegovim vodenjem najbolj nujni, je omenil obvladovanje finančnih tokov, zniževanje stroškov in prestrukturiranje trgov z iskanjem novih priložnosti.

Na obeh tradicionalnih trgih družbe, v Sloveniji in Italiji, prodaja cementa pada. V Sloveniji se je poraba glede na petletno povprečje znižala za 40 odstotkov, v Italiji za polovico.

Skupna vrednost prodaje cementa in klinkerja bo po zadnjih ocenah v letu 2013 znašala 42,1 milijona evrov, kar je 14 odstotkov manj kot lani. Na slovenskem trgu bo prodaja za 27 odstotkov slabša, na italijanskem pa za 16 odstotkov boljša od lanske. Čisti poslovni izid bo v veliki meri odvisen od testov slabitev, ki jih pričakujejo od pooblaščenih revizorjev.

“Izguba ni največji problem, če podjetje ustvarja denarni tok, tekoče poravnava svoje obveznosti in ima dovolj kapitala. Salonit ima danes 62-odstotni delež lastnega kapitala v sredstvih, kar je daleč nad tistim minimumom, ko gorijo rdeče luči,” je še pojasnil Marinič, ki je poudaril tudi, da so s tako imenovanim špar programom stroške poslovanja v letošnjem letu v primerjavi z lanskim znižali za 5,5 milijonov evrov.

Želijo si velikih gradbišč

“V zadnjih dveh letih so bili narejeni odločilni koraki za odboj od dna. Leto 2014 bo še zelo težko, potem pa naj bi šlo na bolje. Računamo na to, da bo država zagnala katerega od velikih infrastrukturnih projektov. Če bodo velika gradbišča, bomo s svojimi izdelki zraven,” je povedal aktualni predsednik uprave Julijan Fortunat.

To bi pomenilo ponovno rast proizvodnje in povečanje izkoriščenosti proizvodnega procesa, saj imajo trenutno kapacitete zasedene le 50-odstotno.

Za prihodnje leto načrtujejo prihodke v višini 46,7 milijona evrov in desetodstotno rast prodaje predvsem po zaslugi tujih trgov, pri čemer stavijo na Libijo. Kot ključni nalogi je Fortunat izpostavil kadrovsko in finančno prestrukturiranje, kar bo vodilo k utrjevanju tržne pozicije, nujne za uspešno poslovanje.

Ker je konkurenčnost odvisna tudi od tehnološke razvitosti, bodo v družbi nadaljevali z naložbami. V letu 2013 so za investicije namenili 1,4 milijona evrov, v obdobju 2014-2017 pa je za posodobitve predvidenih 11,4 milijona evrov.

Kupci bolj zahtevni, tovarna bolj “eko”

“Kupci želijo vse bolj specifične proizvode. Ta vidik je zelo pomembne za konkurenčnost,” je pojasnil član uprave Tomaž Vuk. Dodal je, da jih čakajo trije sklopi investicij. Prvi bo povezan s tem, kako proizvode bolj približati kupcem, denar pa bodo namenili tudi avtomatizaciji določenih procesov in dodatnemu prestrukturiranju za večjo uporabo alternativnih goriv.

S 60-odstotno uporabo alternativnih goriv - s tem so stroške toplote zmanjšali za polovico - že zdaj občutno presegajo povprečje evropskih cementarn. Z okoljsko učinkovito proizvodnjo cementa spadajo po Vukovih besedah v evropski vrh, njihove emisije CO2 so primerljive s tistimi v najboljših evropskih cementarnah, meritve kakovosti zraka oziroma prašnih delcev PM10 v okolici tovarne pa kažejo nižje vrednosti od slovenskega povprečja.

NACE NOVAK