V nasadih naj čez dan delajo le čebele
V briškem društvu čebelarjev so pred dnevi na robu Brd zabeležili pogin žuželk. Primera niso prijavili, so pa sklenili opozoriti na te in podobne dogodke, saj vzrok zanje pripisujejo neprimernemu načinu škropljenja sadnega drevja. Poudarjajo, da si ne želijo spora, pač pa le več razumevanja sadjarjev.
BRDA >Brda so v teh dneh posejana z “v belo odetimi” drevesi češnje, cvetenje sadnega drevja, ki ga je v tej pokrajini veliko vrst, pa se bo nadaljevalo še mesece. Vonjave med drugim privabljajo čebele, a kljub temu, da je te zelo koristne, če ne tudi nujne, da sadje dozori, pa so izredno občutljive na škropljenje sadja. “Dovolj je, da se čebela zmoči, pa se ne more več vrniti v panj,” o teh posledicah premalo pazljive rabe fitofarmacevtskih sredstev pravi Zmago Štucin, predsednik Čebelarskega društva Kanal-Brda.
Opozorila, kako uporabljati za čebele potencialno nevarna škropiva, sta ravno v minulih dneh na svojih spletnih straneh objavila ministrstvo za kmetijstvo in uprava za varno hrano in veterinarstvo.
Ključ je v zavesti
En primer pogina, ki bi ga lahko povzročila škropiva, se je zgodil sredi marca na Golem Brdu. A kot je povedal Štucin, tega niso prijavili pristojnim službam. Zato pa so sklenili tudi v briško-kanalskem društvu še enkrat opozoriti, da je drugačen način škropljenja dobrodošel za vse.
“Ne želimo si sporov s sadjarji, a ozaveščenost ni najboljša. Ponavlja se, da nekateri nepravilno škropijo, ponavljajo se pogini, čeprav ne množični. Sicer so nekateri sadjarji ozaveščeni, drugi pa ne in škropijo tudi sredi dneva,” pravi Štucin. Kot pojasnjuje, se za čebele varno škropljenje opravlja zvečer, ko so čebele v panjih, med tem ko od cveta do cveta najbolj letajo dopoldne. Drugi glavni zaščitni ukrep je redna košnja podrasti pod sadnim drevjem, ker so v njej tudi cvetlice, ki privabljajo te živalice.
Po besedah sogovornika si čebelarji s sadjarji želijo sodelovanja in razumevanja. Na to že leta med drugim opozarjajo plakati, vsakdo, ki uporablja fitofarmacevtska sredstva in je za to naredil izpit, tudi ve, kako škropiti na neškodljiv način za zlato-črne opraševalke. Ključna pa je ozaveščenost, ne nazadnje o koristih. “Sadjarji v sosednjih državah so toliko ozaveščeni, da čebelarje prosijo, naj družine žuželk pripeljejo v nasade. S tem pridobijo ogromno,” kot primer navaja Štucin.
Še nobene obravnave
Če pa bi čebelar prijavil pogin (na telefonsko številko 112), bi se sprožil protokol o odzivanju, so povedali v novogoriški enoti uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Center 112 mora takrat obvestiti območno enoto nacionalnega veterinarskega inštituta. Specialist za čebele pri inštitutu gre na teren, pregleda žuželke in pove, ali sumi, da so se zastrupile. Če sumi, mora obvestiti fitosanitarnega in veterinarskega inšpektorja, ki službujeta v omenjeni upravi. Če je mogoče, se vzame tudi vzorce poginulih živali, fitosanitarni inšpektor pregleda okolico čebelnjaka, da preveri rabo škropiv oklici.
A kot so povedali v upravi, je v takšnih primerih težko ugotoviti, kdo je kriv za pogin, ker pač čebele letajo naokrog in se lahko marsikje zastrupijo. Dodajajo, da v zadnjih petih letih niso obravnavali enega samega primera pogina.
AMBROŽ SARDOČ
