V Novi Gorici ni novih obrtnih con, v Šempetru pa kup nezasedenih parcel in hal
Ali gospodarstvo v Novi Gorici in okolici sploh potrebuje nove obrtne cone? Povpraševanja naj bi bilo manj, prvi mož obrtne zbornice pa meni, da bi primeren prostor te vrste šel v promet.
NOVA GORICA > Toda v mestni občini ga ni, vsaj ne po dostopnih cenah, medtem pa imajo v sosednjem Šempetru precej nezasedenih parcel in praznih hal. A težava so po navadi visoke cene ...
Kolikšno je med krizo povpraševanje po zemljiščih ali prostorih za posle v Novi Gorici in okolici? “Manj ga je, saj podjetja ne načrtujejo povečanja proizvodnih procesov,” odgovarja direktorica gospodarske zbornice severne Primorske (GZS) Mirjam Božič. Tudi na mestno občino se po besedah župana Mateja Arčona obrača bolj malo podjetij. “Podjetniki se redno zanimajo za proste površine za proizvodnjo, trgovsko in druge dejavnosti. Nimam pa podatka, da bi v zadnjem letu prišlo do kakšnega pomembnega premika na tem področju,” pravi njegov šempetrski kolega Milan Turk. Izjema je Iskra, dodaja.
Župan Arčon pravi, da mestna občina podjetjem nudi druge oblike pomoči in kot take šteje tudi naložbe, ki se jih bo občina lotila letos in prihodnje leto. Precej bodo zidali. “Če je kdaj čas za to, da se kaj gradi, je zdaj, ko so cene nižje. Zato menim, da se je upravičeno tudi zadolževati.” Za mestno občino je to lažje, ker ni pridelala veliko dolgov. In ko se kaj gradi, pravi župan, je dela za različne poklice.
Opremljene parcele “ne bi škodile”
A to še ne pomeni, da cone in hale za podjetja ne bi bile dobrodošle. “Sicer redke firme še vedno iščejo prostor,” pravi Božičeva in dodaja, da se nanje obračajo podjetja, ki jih zanimajo že zgrajene hale. Sekretarka novogoriške obrtne zbornice Boža LoverčičŠpacapan ocenjuje, da bi tudi danes bil dobrodošel nov prostor po dostopnih cenah, zlasti komunalno opremljena zemljišča, po katerih najbolj povprašujejo podjetniki. In dodaja, da se od časa do časa kdo s takimi vprašanji obrne nanje.
Predsednik zbornice Franc Rojc,ki s svojim podjetjem domuje v šempetrski coni Lavžnik, je prepričan, da bi tam zunanje površine in prostori v halah pod določenimi pogoji gotovo šli v promet. “Opažam, da se podjetniki zanimajo za ta prostor, a veliko hal ostaja praznih.” Podjetniki bi, meni, prej kupovali nepremičnine, če bi jih lastnik prodajal po kosih. Seveda pa je pomembna tudi cena.
Kdaj bo urejen prostor v Prvačini
Tudi primerna prosta zemljišča za hale v bližini bi danes kupovali, meni Rojc. “Vendar na ozemlju mestne občine jih ni, v coni Mebla je bolj ali manj vse zasedeno, v Šempetru, kjer primerna zemljišča so, pa imajo drug namen.” Arčon priznava, da je mestna občina v zadnjem obdobju naredila malo ali nič za pridobivanje takih parcel. Je pa v prostorskih aktih začrtala obrtno cono v Prvačini. Za podobne cone so se pred recesijo po besedah Božičeve zanimali tudi Italijani.
Lokacija je po besedah Roberta Černeta, podjetnika in nekdaj predsednika KS Prvačina, ki se zavzema za obrtno območje, zanimiva. Leži tudi ob železnici. Prepričan je, da bi se napolnila, če bi jo že uredili. Danes sicer ni čas, ko bi podjetja vlagala v nepremičnine, nadaljuje, a poudarja, da v mestni občini morebitnemu investitorju te vrste ne bi imeli kje ponuditi prostora.
“Meblo vzhod” ostaja le na papirju
No, v Prvačini enkrat najbrž bo na voljo, a treba bo počakati na občinski prostorski načrt, ki pa se vleče. Ni pa uspel poskus občine, da bi med nakupovalnim centrom Merkur v Kromberku in nekdanjim Mipom uredila komunalno infrastrukturo in zagotovila nove, ugodne parcele za podjetja.
“Večkrat smo se pogovarjali s predstavniki Projekta, lastnika večjega dela zemljišč, a nismo dosegli cene, ki bi bila za podjetnike sprejemljiva. Pričakujejo okoli 100 evrov za kvadratni meter neopremljenega zemljišča, kar je za nas nesprejemljivo,”pojasnjuje Arčon. Občina je predlagala, da bi ji Projekt tam podelil pravico urediti komunalne napeljave s pomočjo denarja EU. To bi bil temelj nove obrtne cone Meblo vzhod. V zameno bi se podjetje obvezalo prodati zemljišča po ugodnejših cenah. “A nismo našli skupnega jezika.” pravi župan.
V igri zato ostaja Prvačina, hkrati pa Arčon napoveduje, da bodo spomladi z javnim pozivom iskali parcele kje drugje, jih opremili in ponudili podjetjem.
Sosedi s praznimi halami in parcelami
Medtem pa razmere v Šempetru župan Turk ocenjuje tako rekoč kot zadovoljive: “Glede na zdajšnje potrebe je zemljišč za podjetništvo in prostih proizvodnih hal dovolj. Vprašanje pa je, kakšne so cene, saj jih je precej napihnil nepremičninski balon.”
Kot pravi, je veliko zemljišč brez “resnega programa” na Lavžniku. Bila so namenjena Merkurju, a to ni več aktualno. “Tudi v gramoznici Primorja so prosta zemljišča in za to območje že velja ureditveni načrt Brežina.” Prostor se najde še na Smetah in Turk verjame, da bi lahko bolje izkoristiti hale nekdanjega ABK. Nenazadnje se v občini razteza kompleks nekdanjega MMP Vrtojba.
Zato trenutno ne načrtujejo novih območij te vrste. “Smo pa pripravljeni potencialnim investitorjem pomagati s hitrim spreminjanjem prostorskih načrtov obstoječih con, če prostorski pogoji to prenesejo. Nameravamo tudi nekoliko razširiti in urediti prostor za logistične in transportne dejavnosti na severnem delu nekdanjega MMP,” pojasnjuje.
AMBROŽ SARDOČ
