V petek so bili Goričani glavni
Na sejemskem razstavišču v Gorici v teh dneh mrgoli obrtnikov in turističnih delavcev ter ljudi, ki prihajajo gledat, kaj ti ponujajo, in sklepat posle. V petek popoldne so bili na Goriškem dnevu v ospredju slovenski ponudniki.
GORICA > Ti se na čezmejni sejem Expomego, ki ga v povprečju obišče približno 30.000 ljudi, očitno radi vračajo, saj je bilo letos zelo veliko zanimanja. “Med razstavljalci je veliko tistih, ki so se predstavili že lani in so letos zakupili še več razstavnega prostora, kar kaže, da se jim je lanska predstavitev obrestovala. Pridružujejo pa se jim tudi novi,” pravi sekretarka novogoriške obrtne zbornice Boža Loverčič Špacapan. To dokazujejo tudi številke, saj so letos slovenski ponudniki zakupili 900 kvadratnih metrov prostorov, dvakrat več kot lani. V halah A, B in v delu hale D skupno razstavlja čez 60 obrtnikov, ponudnikov turističnih, gostinskih storitev in dejavnosti za prosti čas.
V podjetju Apia, ki se je predstavilo že lani, potrjujejo, da se udeležba izplača. Letos so se namreč vrnili. “Sejem je edini v bližnji okolici, na katerem se lahko predstavimo v takšni obliki in povabimo partnerje in kupce. Sejem je v vzponu, več stavimo nanj in v lokalnem okolju pomaga k prepoznavnosti,” potrjuje direktor Primož Černic. Ne gre pa le za prepoznavnost, pač pa tudi za konkretne poslovne učinke: “Od lanskega sejma smo pridobili veliko novih kontaktov in kupcev na italijanski strani in utrdili vezi. Na to računamo tudi letos.”
Na Expomegu je bilo v petek popoldne najbolj veselo v dvorani D, kjer razstavljajo slovenski ponudniki. Pozornost so pritegnili ne le s ponudbo, pač pa v okviru Goriškega dneva tudi s pokušino lokalnih dobrot in vina. Sejem se zaključuje danes.
Boža Loverčič Špacapan razmišlja podobno: “Ta prostor je na naši strani zapostavljen, saj do Ljubljane in Kopra ni takega sejma. Prednost Expomega je, da se potencialnim kupcem na istem mestu predstavljajo slovenska in italijanska podjetja in obrtniki.” Prehajanje meja na Goriškem je vse več, pravi, a načeloma še ne toliko, kot bi ga lahko bilo. “Med slovenskimi obrtniki in podjetniki, ki delujejo tudi na italijanskem trgu, jih je največ na področju gradbeništva in z njim povezanih dejavnosti. Italijanska podjetja pa pri nas opravljajo predvsem posredniške storitve,” pravi sekretarka.
In zakaj marsikateri slovenski podjetnik ne zakoraka bolj odločno na tržišče čez mejo? “Italijanski trg je bolj rigorozen, več je administracije in birokracije, inšpekcijskih pregledov, kar kaže, da bolj varujejo svoje podjetnike kot pa to počnemo pri nas ...”
MITJA MARUSSIG