V Salonitu ob potrditvi novele o varstvu okolja v ustavni postopek, pobudniki s pozivom k sprejetju novele
V Salonitu Anhovo pred sredino obravnavo predloga novele zakona o varstvu okolja, ki so ga vložili nevladniki, pred matičnim parlamentarnim odborom, poudarjajo, da bodo v primeru potrditve zakonske novele v DZ sprožili ustrezne postopke na ustavnem sodišču. Pripravljajo tudi argumentacijo za postopek zadržanja zakona pred ustavnim sodiščem. Pobudniki novele pa so danes zavrnili idejo, da bi se standarde izenačilo z uredbo, ne z zakonom, kar kot možnost omenja vlada.
ANHOVO > Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v podjetju, v postopku priprave sprememb zakona o varstvu okolja ves čas iščejo konstruktivno rešitev, ki bi bila skladna z evropskim pravom in slovensko ustavo. "Predlagali smo, da se pri postavljanju strožjih pogojev za delovanje cementarne zgledujemo po Nemčiji, ki je med vsemi državami EU uvedla najstrožje standarde na tem področju, a hkrati upoštevala njihovo izvedljivost," so dodali.
Pobudniki pozivajo k sprejetju novele za čistejši zrak
Glas za predlog novele zakona o varstvu okolja, ki bi med drugim izenačila standarde za izpuste iz naprav za sosežig in sežigalnic, pomeni glas za ljudi in čistejši zrak, so dan pred obravnavo na odboru DZ na vest poslancev potrkali pobudniki. Zavrnili so idejo, da bi se standarde izenačilo z uredbo, ne z zakonom, kar kot možnost omenja vlada. Župan Kanala ob Soči Miha Stegel je ocenil, da lahko ta zakon, ki je po njegovih besedah apolitičen in neideloški, v trenutni sestavi DZ dobi široko podporo. "Edino glas 'za' je glas, s katerim lahko politiki izkažejo, da iskreno stojijo za zdravjem ljudi," je dejal in dodal, da predlog podpirajo tudi Skupnost občin Slovenije ter občinska sveta Kanala in Krškega. Zakonodaja s področja sežiga in sosežiga v Sloveniji je jasen primer prevlade zasebnih partikularnih interesov nad javnim interesom in zdravjem ljudi, je menil Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. To, ali bo predlog potrjen, bo pokazatelj, kaj je koaliciji in celotni politiki bolj pomembno: zdravje ljudi ali zasebni interesi lastnikov velikih obratov in njihovi dobički, je menil. Sopredsednik zunajparlamentarne stranke Vesna in vodja društva Ekokrog Uroš Macerl pa je poudaril, da bi bila kakršnakoli omilitev zakona oz. opredelitev standardov za sosežig le z uredbo "pljunek v obraz ljudi, ki že leta ob cementarnah in drugih sosežigalnicah trpijo nedopustno visoke emisije smrtonosnih plinov".
Predlagatelji zakonske novele, ki je že prestala prvo branje v DZ, vztrajajo pri izenačitvi pogojev delovanja med sežigalnicami in napravami za sosežig (cementarno), kar po navedbah Salonita lahko onemogoči njihovo dejavnost. "Tak pristop po našem mnenju krši načelo enakosti pred zakonom in načelo proste gospodarske pobude ter je zato neustaven," so poudarili.
Že v ponedeljek se je v zvezi s predlogom novele oglasila tudi vlada. Kot je sporočila, bi novelo lahko podprla, a ob ustreznih popravkih določb, predvsem glede monitoringa. Predlagana izenačitev zahtev glede naprav za sosežig in sežigalnic pa bi bila nesistemska in bi jo bilo primerneje urejati s podzakonskimi predpisi, še meni vlada.
Če bo v DZ sprejet zakon v predlagani obliki, se bodo v Salonitu Anhovo, kot napovedujejo, odločno zavzeli, da "okoljska zakonodaja v Sloveniji ostane skladna z ustavo in temeljnimi listinami EU, ki predstavljajo naš osnovni skupni družbeni dogovor". Če bo treba, dodajajo, bodo o očitnem odklonu od evropske zakonodaje obvestili Evropsko komisijo in tam sprožili ustrezne postopke.