V Skupnosti socialnih zavodov kritični do predloga zakona o dolgotrajni negi
Če bo zakon o dolgotrajni oskrbi in negi sprejet, bo prinesel več stroškov, ki bodo padli na pleča občin in uporabnikov, so prepričani v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SOZ). Zato so pripravili svoj predlog. Po njem bi več storitev zagotovili z enakim obsegom denarja, pravijo.
VRTOJBA> Na posvetu, ki ga je SOZ včeraj pripravila v Vrtojbi, je bil predsednik upravnega odbora SOZ Boris Koprivnikar kritičen do rešitev, ki si jih je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zamislilo, da bi ublažilo vse zahtevnejše zagotavljanje pomoči starejšim. Predvsem do predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in predloga krovnega zakona o socialno varstveni dejavnosti. Koprivnikar je povedal, da sta strokovna javnost in SOZ do obeh zelo kritični, saj ne dajeta ustreznih rešitev, povečujeta birokracijo, neracionalno porabo denarja in nalagata dodatne obremenitve brez zagotovljenih virov, ne prinašata pa nove vrednosti v obliki lažje dostopnih in bolj kakovostnih storitev.
Za manj birokracije
“Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi bi prinesel za 50 milijonov evrov več stroškov, ki jih bodo večinoma morali plačati uporabniki in lokalne skupnosti. Menimo, da se stanje da izboljšati s prerazporeditvijo obstoječega denarja, tako da ne bi bilo podražitev za uporabnika,” je dejal Koprivnikar. “Izboljšati je treba organiziranost, povečati ponudbo storitev in zmanjšati formalizacijo sistema,” je prepričan. Predlog ministrstva sicer uvaja več pravic za uporabnike, a ne tudi več denarja, kar pomeni, da vse pade na pleča uporabnikov ali občin, je dejal. Tudi stroški primerljive zdravstvene oskrbe se zelo razlikujejo: v domovih upokojencev znašajo 15, v zdraviliščih 42, v bolnišnicah pa med 60 in 120 evrov na dan. “Predlog ministrstva razlik ne odpravlja,” je dejal Koprivnikar. Samo birokracija naj bi stala 25 milijonov evrov na leto ... “Zasebniki, svojci ali občine plačujejo 47, po novem pa bi med 63 in 67 odstotkov cene. Država in zdravstvena blagajna bosta prihranili desetine milijonov evrov, kar pa bo padlo na uporabnike. Ti so že sedaj maksimalno obremenjeni,” je zatrdil.
Tudi država naj prispeva
Zato v SOZ predlagajo, da bi osnovno oskrbo plačal uporabnik, socialno oskrbo država iz proračuna, zdravstveno pa ZZZS. “Druga prednost bi bila, da bi se uporabnik s socialnim zavodom sam dogovoril, katere storitve potrebuje. Pričakujemo tudi, da država financira socialno oskrbo, ne glede na to, ali je v zavodu, ali potrebuje pomoč na domu, nujno pomoč in podobno,” je dejal Koprivnikar.
Prav tako domovi upokojencev ne bodo zmogli več pokrivati zmanjševanja denarja za zdravstveno oskrbo, je prepričan. Kaj šele vlagati v objekte. “Država v zadnjih 15 letih ni skrbela za investicijsko vzdrževanje, sedaj, ko je treba domove obnoviti, pa bi to prenesla na pleča občin,” je dodal.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je sicer trenutno “v predalu”, v proceduri pa je krovni zakon o socialno varstveni dejavnosti. Koprivnikar pričakuje, da bo vlada njihov alternativni predlog zakona o dolgotrajni oskrbi upoštevala, “ker je realen in temelji na že obstoječem obsegu denarja, ki pa ga je vsega treba uporabiti za izvajanje storitev.”
MITJA MARUSSIG
