Sonja Ribolica

V Sloveniji vsaj 1500 primerov neregistriranih poklicnih obolenj na leto

26. 04. 2011, 17:04 , posodobljeno:

“Na področju poklicnih bolezni so razmere alarmantne, saj se teh bolezni od osamosvojitve Slovenije sploh ne ugotavlja več. Izjema so le bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu, pa še pri teh gre bolj za izjeme kot za pravilo,” opozarja Bojan Goljevšček, predsednik Zveze sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije.

Bojan Goljevšček: “Opozoriti želimo na to, da je treba na tisoče zdravstvenih posledic ustrezno reševati, ne pa si zatiskati oči pred njimi”Nace Novak

NOVA GORICA > V Zvezi sindikatov azbestnih bolnikov (SABS) so pred 28. aprilom, mednarodnim dnevom varnosti in zdravja pri delu in dnevom žrtev azbesta, vzeli pod drobnogled razmere pri nas.

Nihče jih ne beleži

Glede na primerljive podatke iz zahodne Evrope - svojih namreč nimamo - naj bi se v Sloveniji vsako leto “nabralo“ vsaj 1500 primerov neregistriranih poklicnih obolenj. Za celotno obdobje od osamosvojitve to pomeni več kot 30.000 neugotovljenih poklicnih obolenj. Predsednik Zveze SABS Bojan Goljevšček upa, da bodo take razmere sodu slej ko prej izbile dno.

Kapital izrablja solidarnost

V nekdanji Jugoslaviji so v povprečju ugotavljali približno 900 poklicnih obolenj na leto, odškodnine pa je takrat plačevala država. “Z osamosvojitvijo je odgovornost prešla na pleča delodajalcev, ki jim trenutni sistem ustreza. Posledice poklicnih bolezni namreč pokrivamo vsi državljani, ki vplačujemo v zdravstveno in pokojninsko blagajno,” je opozoril Goljevšček in dodal, da smo na tem področju pri nas solidarni do kapitala, ki to izrablja.

V Zvezi SABS vidijo pot za izboljšanje razmer v izostritvi dela zdravstvene stroke. Nujna se jim zdi reforma zdravstvene zakonodaje, predvsem pa upoštevanje dobrih praks iz tujine, kjer dolgoročni ekonomski razlogi govorijo v prid prenosu financiranja posledic neustrezne varnosti in zdravja pri delu z javnih skladov na delodajalce. S tem bi pokojninsko in zdravstveno blagajno očistili socialnih transferjev, saj bi prizadetim z izplačilom mesečnih rent zagotavljali primerno socialno varnost.

V Zvezi SABS podpirajo tudi idejo o ustanavljanju neprofitnih delavskih zavarovalnic. Financirale bi se s prispevki delodajalcev, katerim bi se za ustrezen delež zmanjšali prispevki za zdravstveno in invalidsko zavarovanje. Neizbežen se jim zdi tudi postopen prehod na diferencirane prispevne stopnje delodajalcev, ki bi bile odvisne od višine tveganj po dejavnostih, poklicih in delovnih mestih. To bi marsikje najbrž prispevalo tudi k izboljšanju delovnih razmer.

NACE NOVAK